Zločin proti življenju na Zemlji

Zadeva je pravzaprav še veliko hujša. Danes ima človeštvo na voljo izjemno količino najbolj kakovostnega znanja o podnebnih spremembah, pa ni videti, da ga uporablja v lastno korist. Vtis je celo nasproten. Kot da človeštvo ne razmišlja o sedanjosti, kot da ga ne zanima bodočnost. Politiki in nekateri strokovnjaki sicer vedno znova opozarjajo, kaj se bo dogajalo leta 2100, če bomo nadaljevali z načinom življenja, ki danes prevladuje, temelji pa na porabi fosilnih goriv, toda z njihovim opozarjanjem nastaja vtis, da se nam sploh ni treba bati, da se ni treba vznemirjati, kajti leto 2100 je še tako daleč, da nas kratko malo ne zanima. A vzemite se za trenutek v roke in razmislite. Če ste danes stari dvajset let, boste morda celo dočakali leto 2100. In če boste imeli vnuke, bo takrat vaš vnuk vstopal v srednja leta, saj bo star okoli 40 let. In sedaj mi recite, da vam je res čisto vseeno, kakšno bo življenje na svetu leta 2100!

Prevladujoči način življenja ljudi na tem planetu je danes bolj kot kadarkoli v zgodovini človeštva določen tudi z mehanizmi, ki jih najbolje in najlaže razumemo, če za trenutek pogledamo, kaj delajo ljudje z denarjem; mislim na tiste ljudi, ki ga imajo pod palcem zares veliko.
 
Pohlep sicer ni značilen za vedenje čisto vseh ljudi, je pa dobesedno vgrajen v sistem družbenega življenja. Ljudje, ki se dnevno posvečajo denarnim tokovom in skušajo s svojim delom zaslužiti čim več, natanko vedo, kaj to pomeni. Enako lahko rečemo za nestabilnost denarnih tokov, transakcij in vlaganj. Finančni sektor, kot ga imenujejo, namreč temelji na fetišu denarja, ki ga danes v orjaških količinah vlagajo v fiktivni kapital.
 
Fiktivni kapital ima to značilnost, da nima nobene zveze z ustvarjanjem vrednosti in je za velikansko večino ljudi povsem nekoristen, kar pomeni, da nimajo od njega ničesar. Njihovo blagostanje se ne poveča niti za dlako, čeprav se velikanske količine denarja nenehno obračajo in vlagajo, da bi ga imeli njegovi lastniki zvečer več, kot ga imajo zjutraj.
 
Zlahka torej ugotovimo, da ljudje z velikimi količinami denarja stopajo v prvih vrstah, oblečeni v izjemno draga oblačila, medtem ko večina ljudi caplja nekje zadaj, a vsi skupaj se pomikajo od ene podnebne katastrofe k drugi.
 
Agresivna naravnanost ljudi na brezmejno rast vsega  ter tiho pristajanje na njihovo agresivnost pomembno naddoločata življenja ljudi, ki bodisi zanikajo podnebne spremembe, bodisi jih prestavljajo v leto 2100, bodisi upajo na čarobni trenutek, ko jih nenadoma sploh ne bo več, in se z njimi ne bo treba ukvarjati.
 
Fiktivni kapital, eksotični finančni instrumenti in magičnost upanja na lepšo prihodnost so torej pomembne določilnice sedanjega časa. Morda bi banke v lasti ljudi, ki bi demokratično upravljali z njimi v korist vsakdanjih potreb, pomenile pomemben korak k življenju v komunizmu, toda še vedno ostaja veliko vprašanje, ali še imamo dovolj časa za kaj takega. Zrušenje človeške civilizacije danes na žalost ni del kake ZF zgodbe, zanj pričuje najbolj trda naravoslovna znanost, podprta z matematiko.
 
Leta 2018 je človeštvo spustilo v ozračje okroglo 37 milijard ton ogljikovega dioksida. Preverite ob koncu leta 2019, ali ga bo kljub vsem mogočim obljubam in deklaracijam in dogovorom in lepim besedam v letu 2019 spustilo vsaj za kako tono manj. Napovedi trenutno kažejo, da ga bo spustilo kvečjemu za kako tono več!