Zločin proti človeštvu in živalstvu

Povsem se zavedam, da zveni zapisano grozno in preveč poudarjeno. Prav tako mi je jasno, da je naslov neposredno vezan na pravniški žargon. Razumem, da me bodo zastopniki klavniških in živinorejskih lobijev obesili, toda v resnici mi je zanje vseeno. Nikogar ne želim žaliti, zato pa obtožujem. Pri polni zavesti, s kritično mislijo in z znanstvenimi argumenti obtožujem vse, ki dnevno skrbijo za propagando in nagovarjajo ljudi k uživanju rdečega mesa. Pri tem ne mislim samo na metan in katastrofalne podnebne spremembe, h katerim krave in biki prispevajo pomemben delež, a mediji o tem ne poročajo, kar morda pomeni, da so podkupljeni ali pa so vsaj brezbrižni, kar je še slabše, katastrofe pa bodo v prihodnosti še veliko hujše, kar pomeni, da bo celotno človeštvo še resneje ogroženo, kot že je, temveč mislim tudi na srčna in druga obolenja ljudi ter na neetičnost pri obravnavanju živali, vzrejenih za zakol.

Znanost je dovolj napredovala, da nam dnevno streže z objektivnimi podatki in z dobrimi argumenti, zakaj je uživanje rdečega mesa problematično in celo nevarno, če ga uživamo v večjih količinah, zato ni mogoče reči, da ne vemo, kako je s povezavami med alergijami, koronarnimi obolenji, različnimi vrstami raka, infarkti in uživanjem rdečega mesa, še manj pa je mogoče dokazovati, da ljudje potrebujejo rdeče meso, češ da ga od nekdaj uživajo, da so nanj navajeni, da je v naravi ljudi, da jedo rdeče meso etc. Vse to namreč kratko malo ne drži. Sedaj pa k stvari.

Pred nekaj dnevi, 18. junija 2018, je bila v znanstveni reviji The Journal of Nutrition priobčena študija, ki jo na kratko povzemam.

Povzemam jo, ker na prepričljiv način dokaže tole. Ljudje lahko zamenjajo živila, ki jih sicer uživajo, z drugimi živili. Tako lahko namesto riža in krompirja uživajo več stročnic – na primer lečo. To lahko naredijo. Učinki so pozitivni, kot kaže študija, kajti uživanje leče vpliva na to, kako se telo odziva na ogljikove hidrate. Zamenjava riža in krompirja z lečo tako lahko zmanjša količino glukoze v krvi za omembe vrednih 20  % – 35 %. Toda ta študija je šele uvod v to, kar želim povedati.

Objavljena je bila še ena študija, ki dokazuje, kako vplivajo alergeni v rdečem mesu na nalaganje plakov na notranje stene žil, s katerimi je prepredeno srce.

Že dolgo vemo, da visoko nasičene maščobe živalskega izvora prispevajo k boleznim srca, sedaj pa moramo k temu znanju dodati še nova spoznanja, kajti občutljivost na alergene pospešuje kopičenje plakov v koronarnih arterijah. In noben človek pri zdravi pameti ne želi takega nalaganja v žilah.

Kako je potemtakem možno, da prek medijev dnevno oglašujejo rdeče meso, češ da ga je treba jesti? Vprašanje ni moralistično, saj je resno. Tudi odgovor nanj je resen: oglašujejo zaradi biznisa in vseeno jim je za zdravje ljudi. Sledi novo vprašanje. Kako je mogoče, da je ljudem vseeno za zdravje drugih ljudi? Zlasti v obdobju, v katerem prav tako poudarjajo, da živimo v družbah znanja.

Ker nismo naivni, seveda vemo, da je znanje vselej močno izbrano, selekcionirano, da mora biti koristno in uporabno. V družbah znanja se zato ne uveljavlja kritična misel ali refleksija tega, kar nam dnevno servirajo mediji, saj prevladujeta koristnost in uporabnost.

Znameniti predlog nekaterih sociologov, da bi širili med ljudmi kritično javno sociologijo (critical public sociology), je treba zato, zlasti v teh krajih, podpirati z vsemi štirimi. Pomeni namreč javno intelektualno delo, ki je nujno potrebno, če ne želimo, da nas povsem preplavi žargon o fiskalni vzdržnosti, privatiziranju in dereguliranju, ki iz dneva v dan uničuje načela enakosti, obče dobrega in univerzalnega dostopa do njega, obenem pa kujejo v nebo potrošništvo in posesivni kolektivni individualizem oziroma delirij.