Zakaj se Božiček seli na Antarktiko

Ekonomisti in politiki nam bodo v teh prazničnih dneh voščili in obljubljali vse mogoče, zelo pogosto pa bodo poudarjali gospodarsko rast in sploh vse kazalce napredka, zato naj nam bi bilo prijetno pri srcu in v duši. Zelo prijetno je namreč poslušati zgodbe o gospodarski rasti in o prihodnosti, ko bo vse raslo še bolj, kar pomeni, da bo vsega več in bo vsakdo imel več. To je kot v pravljici, kjer na koncu dobro zagotovo premaga zlo in so vsi do konca življenja srečni. Vendar pa imajo pravljice funkcijo le, dokler so namenjene majhnim otrokom; že najstniki jih ne želijo več poslušati. Ti jih potrebujejo zaradi osebnostnega in duhovnega razvoja, zato je prav, da so poučne, da so junaki, ki rešujejo probleme, pogumni, srčni, inteligentni, empatični, sočutni in dobri. Za otroke so take pravljice zelo pomembne in kot starši si želimo, da bi jim bili pravljični junaki vzor. Seveda pa otrok ne more biti vse življenje otrok, zato se pravljice počasi umaknejo drugim pripovedim, na primer znanstvenim. In prav v teh prazničnih dneh nam znanost vnovič pripoveduje, kaj se dogaja na Arktiki, kjer potekajo procesi, pomembni za ves svet in torej tudi za nas. Kaj se torej objektivno dogaja?

NOAA je v decembru 2018 priobčila Arctic Report Card 2018. Dvomim, da bodo slovenski novinarji spregovorili o tem poročilu, čeprav trdijo, da so iskalci resnice in da hočejo objektivno informirati odjemalce novic. Pravzaprav ne vem natanko, zakaj se tako obnašajo, a saj v zadnji instanci niti ni pomembno, ali najdemo razlago za njihovo delovanje ali pač ne. Poročilo sem torej prebral in sledi nekaj podatkov.
 
Najprej je treba poudariti, da potekajo spremembe hitreje, kot je kdorkoli pričakoval. Torej je smiselno zapisati, da se dogajajo spremembe, ki so pričakovane, in spremembe, ki so nepričakovane. Pri tem ni niti najmanj pomembno, ali vanje kdo verjame ali ne, ali je kdo skeptik ali ne. Eno ali drugo namreč ne spreminja objektivnih podatkov. Vanje zato ne verjamemo, ampak jih sprejemamo. S tesnobnimi občutki, kajti prihodnost nikakor ne bo lepa.
 
Temperatura na Arktiki raste hitreje kot drugje po svetu. Zrak se segreva vsaj dvakrat hitreje kot po drugih predelih planeta. Področja, pokrita z ledom, se krčijo, ker se zvišuje temperatura vode. Alge veselo cvetijo in se množijo. V arktični tundri se je v zadnjih desetletjih bistveno zmanjšalo število karibujev in severnih jelenov, tudi do 50 %, v Arktičnem oceanu pa se povečuje količina mikroplastike.
 
Božiček kajpak pozna razmere na Arktiki, zato je že pripravil vse, kar je treba, za selitev na drugi konec Zemlje, čeprav tam ni dosti bolje, v prihodnosti pa bo še bistveno slabše. In bolj kot prej bo aktualno Kantovo spoznanje o naravi svobodne volje. Filozof namreč nikoli ni rekel, da ima človek svobodno voljo in da ta pomeni, da dela, kar hoče. Kje pa! Za Kanta je svobodna volja natanko človekova zmožnost za začetek nove serije ali množice pojavov oziroma fenomenov. Serija se bo prej ali slej začela in ni pomembno, ali kdo verjame v svobodno voljo ali ne.