Začetek

V teh dneh vsak dan z drugega konca sveta poročajo o novih rekordnih temperaturah. Rekordne temperature se gibljejo v razponu med 40 in 50 stopinj Celzija; danes naj bi bilo v Sloveniji do 36 stopinj, jutri pa bodo temperature morda še nekoliko višje. Različica koronavirusa z imenom delta se hitro širi zlasti v Veliki Britaniji in Južni Afriki. Nihče ne ve, kako bo z njegovim širjenjem jeseni. Začel sem pisati knjigo. Verjetno nikoli ne bo izšla, toda napisal jo bom kljub vsemu. To bo knjiga o odgovoru na vprašanje, česa sem se naučil v svojem življenju, kaj zares znam, kako dobro razumem, kar pač razumem, kako sem izpolnil dolžnost, da spoznavam in napredujem v spoznavanju sveta in spoznavajočega sebe v njem. Nekateri ljudje poudarjajo, da bo svet bolj zelen in manj usodno obremenjen s podnebnimi katastrofami, če bo tudi pravičnejši. Kaj torej vem?

Kot najstnika me je močno zanimalo, zakaj pravi Sokrat, da ne ve ničesar in da ve le to, da ne ve ničesar. Prav tako me je zanimalo, kako je mogoče, da Freud zdravi paciente z besedo. Zakaj bi bile besede pomembne, kako vplivajo na ljudi, kako poškodujejo in kako zdravijo? Taka so bila začetna vprašanja. Takrat nisem razumel prav dosti.
 
Nisem razumel, me je pa vleklo in gnalo, da bi razumel. O podnebnih spremembah takrat še ni govoril nihče. Želel sem torej razumeti. Vedel sem, da razumeti ne pomeni kopičiti znanja.
 
Najprej sem mi je posvetilo, da je v središču zanimanja avtorjev, ki skušajo razumeti delovanje človeškega osebka, jaz ali ego. Razumljivo. Stoletja so ljudje verjeli, da ego razmišlja, doživlja, čuti, čustvuje, da obstaja in da je razumen, da je torej nekaj. Vsak človek ima intuitivni občutek, da obstaja v njem jaz, ki mu je mogoče pripisati značilnosti lastnosti, sposobnosti in zmožnosti.
 
Je ego substanca, objekt, nekaj, kar obstaja v možganih in je to mogoče videti pod mikroskopom? Ali pa je le beseda za nekaj, kar sicer ne obstaja na tak način, da bi ga lahko objektivno izmerili, stehtali, opisali?
 
Tudi Freud se loteva zahtevnega projekta, kako razumeti vedenje in delovanje človeškega bitja. Res je, da se svojega dela loteva v svoji delovni sobi, v kateri sprejema pacientke, toda to še ne pomeni, da je soba klinika in da je njegovo delo klinično.
 
Razliko končno dojamem. In je pomembna. Še danes je. Pravzaprav bo vedno. Freudovi pacienti niso bolniki. Freud ni njihov zdravnik. Ne potrebujejo zdravljenja. Kaj potem potrebujejo, zakaj se oglašajo pri njem?
 
Oglašajo se zaradi trpljenja. A kakšno je to trpljenje, kaj ga povzroča in vzdržuje?
 
Obstaja nekaj, kar se v žargonu imenuje intrapsihična dinamika. Preprosto: v človeku, v njegovi notranjosti, v njegovi duši se nekaj dogaja. Tam potekajo procesi. Človekova notranjost ni nekakšna statična naravna ali od Boga določena danost, kot so verjeli stoletja. Pomembno spoznanje.
 
Jaz torej ni dan, temveč šele nastane, se oblikuje in preoblikuje. Ne more se oblikovati sam od sebe, potrebni so drugi ljudje. Torej obstaja dinamika v človeku in med ljudmi. Če torej hočemo razumeti posameznika, moramo razumeti, kaj imajo ljudje med seboj.
 
Če se v človeku nekaj dogaja, morajo obstajati mehanizmi, ki dogajanje pojasnijo. Freud jih skuša razumeti, to pa dela na poseben način. Ne obnaša se le kot zdravnik, kar tudi je, uporablja tudi nevroznanstvena spoznanja, ker je nevroznanstvenik, sočasno pa veliko bere. Bere zelo veliko in s tem umešča psihoanalizo v svet humanistične znanosti.
 
Psihoanaliza se ne rojeva kot biologija uma, ne rojeva se kot del psihologije in ne rojeva se kot psihoterapija. Rojeva se kot humanistična znanost. Ko to dojamem, sem star dvajset let.
 
V roke vzamem Kantovo Prolegomeno, pred tem pa Kritiko čistega uma. Sledi Kritika praktičnega uma. Vem, da ne morem slediti Freudu, če ne berem Descartesa. Torej ga berem, da bi dojel, pod katerimi pogoji je mogoče reči, da ego misli in obstaja, pod katerimi pogoji je smiselno skleniti, da je mogoče dvomiti o vsem, le o dvomu ne.
 
Zlasti pa me zanima etičnost. Da smo se ljudje zmožni odločati za dobro. Da dajemo dobremu prednost pred zlom. Zakaj?