Za drugačno šolo – 6.

Šolniki in strokovnjaki, pa tudi nekateri starši, večkrat rečejo, da je današnja mladina vzgojena preveč permisivno, da ji je vse dovoljeno in prineseno k r***. Nekateri bi zato posegali po palici, drugi se prerekajo, kdaj in po katerem delu telesa je dovoljeno otroka udariti in kdaj ne, spet tretji bi se vrnili v stare čase, ko so še ostajale meje in so mladi spoštovali stare, še eni drugi pa bi meje na novo postavljali. Vsi skupaj vedno znova simptomatično spregledajo, v kakšnih časih živimo. Če bi vedeli, se ne bi pritoževali, ampak bi ugotovili, da se nekaj dogaja po nujnosti, nato pa bi razmislili, kaj storiti, da bi bilo drugače.

Najprej bi ugotovili, da so imeli Foucault in drugi raziskovalci oblastnih mehanizmov prav, ko so pred desetletji poudarjali, da sodobna oblast nad ljudmi ne prihaja iz enega središča, da torej prihaja od vsepovsod, in da ni neposredno nasilna. Spoznali bi tudi, da za svoje delovanje potrebuje svobodne podložnike ali subjekte, ki jih oblikuje in preoblikuje. Doumeli bi torej, da je oblast produktivna in celo kreativna, ne pa zgolj omejujoča in disciplinatorna. 
 
Če pa bi razmišljali še naprej, bi spoznali, da velja za najnovejše oblike izvajanja oblasti nad ljudmi še nekaj. To nekaj je nekoliko presenetljivo.
 
Byung-Chul Han v knjižici o psihopolitiki v neoliberalnem svetu zato upravičeno poudarja, da je sodobna oblast nad ljudmi pametna (str. 13). Okoli nas in nad nami so zato danes pametne hiše, pametne naprave in pametna oblast. Vse je pametno.
 
Gremo še dlje. Oblast ni le pametna, ampak je tudi zvita in premetena. Deluje tiho, ne pride na glavna vrata in ne razbija. Ne šopiri se, če pa to že počne, počne na prefinjen in pameten način, da je nihče ne prepozna.
 
Pametna oblast ima danes natanko dve značilnosti, pravi avtor knjige, na katero se opiram pri svojih analizah pobud za drugačno slovensko šolo. Prva značilnost je – permisivnost. 
 
Šok ob tem spoznanju bi moral biti takojšen in popoln. Starši, ki so permisivni do svojih otrok, šefi, ki so permisivni do podrejenih, namreč izvajajo [pametno] oblast nad njimi! Kako je mogoče trditi kaj tako nezaslišanega?
Odgovor na vprašanje je pravzaprav neverjetno preprost. Oblast se je namreč že pred časom naučila, zato pa je postala pametna, da z grožnjami, s prepovedovanjem, kaznovanjem in z omejevanjem ljudi ne doseže drugega kot odpor. Neprimerno bolj produktivno in učinkovito je, če se jim prikazuje in deluje nanje kot nekaj prijaznega in mehkega, kot nekaj pastoralnega in spodbudnega, kot nekaj, kar nagrajuje.
 
Pametna oblast torej dovoljuje svobodno premikanje meja in ga nagrajuje.
 
Oblast pa ni le permisivna, saj smo rekli, da ima dve ključni značilnosti: sodobna oblast je tudi prijateljska. Je razumevajoča, tako rekoč psihoterapevtska, ljudem se prikazuje kot čisto osvobajanje, zato jih nenehno spodbuja k sanjanju, delu na sebi in samopremagovanju.
 
Vidimo torej, da poteka vzgajanje ljudi natanko po scenariju. Taka je nova normalnost, na novem normalnem vzgajanju ni ničesar nenormalnega ali patološkega. Daleč od tega.
 
Ljudje, podrejeni sodobni oblasti, nič več ne disciplinirajo sebe, ker je tako delovanje premalo učinkovito, ampak se ženejo čez vse meje. V njihovem delovanju postavljanje meja ravno ni predvideno; predvideno je, ravno nasprotno, rušenje vseh meja, podiranje vseh tabujev in nenehno ustvarjanje novega, drugačnega, celo norega.
 
Svobodni podložnik sodobne permisivne in prijateljske oblasti je zato dinamični posameznik, ki nenehno dela in dela na sebi, sanja o uspehu in teka za uspehom. Nobeno omejevanje ni predvideno! Edina meja je nenadna smrt zaradi izčrpanosti.
 
Otroci v šolah torej niso preveč obremenjeni, ampak so obremenjeni ravno prav. Živimo namreč v neoliberalnem globalnem svetu, kjer se prosto pretaka čisto vse, kar je sploh mogoče pretakati. Nebo je edina meja, pa še ta je povsem nedoločena. Ljudje so zato odprti, s svojim delovanjem ustvarjajo nove in nove odprte prostore, delajo na sebi, da bi bili čim bolj optimalni, niso delavci, ampak so podjetniki, investitorji, izvajalci projektov, nadzorniki in vse drugo, kar morajo biti, da bi neoliberalni kapitalizem deloval čim bolj gladko.