Z veseljem do moči

Ko se začnejo križarji proti koncu 11. stoletja bojevati zoper muslimane, jim je obljubljeno, da bodo oprani vseh grehov, če se bodo dobro bojevali, kar seveda pomeni, da bodo čisti in neomadeževani, če bodo pobili dovolj sovražnikov. Obljuba prihaja naravnost z vrha, iz Vatikana. Križarji, ki se odzovejo vabilu, zato pred boji molijo k Bogu in ga prosijo, naj jim odpusti. Potem gredo v boj, pobijejo vse, kar jim pride pod meč, da kri teče v potokih; Bog sam bo razločil jude od muslimanov in kristjanov, pravijo. Zastopajo Staro zavezo, izpolnjujejo Božji ukaz, ne prizanesejo nikomur. Skoraj tisoč let pozneje nastane gibanje Z veseljem do moči.

Namen gibanja je nadvse preprost: navadni ljudje naj uživajo v življenju, uživajo naj v blagostanju. Da bi to tudi dosegli, jim je na voljo, kar sledi.

Na voljo so tudi organizirane počitnice za delavce. Organizirane pa niso samo formalno, infrastrukturno, temveč tudi vsebinsko, saj mora človek najprej vedeti, kako uživati, ne zgolj spontano uživati, kot se mu zdi.

Na počitnicah so zato delavci aktivni, zanje je organiziranih veliko dejavnosti. Zares prostega časa niti nimajo, saj so ves čas aktivni, ker je aktivni počitek boljši od pasivnega. So dejavni, skrbijo zase, zavedajo se, da je tako tudi najbolje zanje, da je aktivnost zares boljša od pasivnosti.

Počitnice so subvencionirane, zato so za delavce in njihove družine sorazmerno poceni; namen gibanja je, da si jih privošči vsakdo. Preživljajo jih organizirano, skupaj, na voljo imajo vso infrastrukturo, ki jo potrebujejo, da so zadovoljni in srečni, aktivni in spočiti, da bi bili kasneje na delovnih mestih produktivni in učinkoviti.

Vsak dan počitnic preživijo v duhu skrbi zase, za svoje telo in za svojo dušo; delajo na sebi. Telo trenirajo, da je zdravo, čvrsto, ne zavaljeno, zamaščeno in nemočno, polno slabega holesterola in zamašenih žil, duh ima na voljo klasično glasbo, predstave, gledališče, kino, najnovejše filmske stvaritve, ob katerih je mogoče uživati in razmišljati. Ob večerih je na voljo večerna gimnastika, sledi še malo telovadbe za boljši spanec.

Dolžnost ljudi je, da skrbijo za svoja telesa, zato nikakor ni nepomembno, kaj jedo in pijejo. Vsega tega se zavedajo, saj je zelo enostavno: ta hrana ni dobra, ona je dobra, kar pomeni, da je zdrava. Zadaj je znanost, ki pove, kako in kaj. Torej.

Najprej nič alkohola. Morda čisto malo, ob redkih priložnostih, vendar najraje nič. Jedo malo mesa, izogibajo se maščobam, zlasti maslu. Maščobe namreč niso v redu, človek se zaradi njih zredi in začne pridobivati odvečne oziroma nepotrebne kilograme. Beli kruh je osovražen, bolje je, če ješ črnega, ki ima v sebi več dobrih molekul.

Še boljša je sveža zelenjava, najbolje pa je uživati veliko sadja, žitarice in stročnice. Konzervansi so dobesedno prepovedani, saj so umetni in škodljivi, zelo dobra je sveža ali kar surova hrana, prinesena na mizo naravnost s polja.

Ljudje ne smejo jesti preveč, kot rečeno, saj se lahko mimogrede zredijo. Kdor se prenajeda, je tako rekoč izdajalec, saj ne skrbi dovolj dobro zase, zaradi tega pa slabo vpliva tudi na druge ljudi. Nespodobno je hoditi po cesti z visečim trebuhom, saj vsakdo lahko takoj vidi, da nisi dovolj discipliniran, da nimaš dovolj močne volje, da bi se uprl skušnjavam, moral pa bi biti notranje stabilen in imeti nadzor nad seboj in svojim življenjem; najbolje je biti močna osebnost.

Ideal je povsem preprost: zdravi in srečni ljudje, za katere skrbijo srečni kmetje, ki v neokrnjeni naravi pridelujejo organsko hrano. K temu ni česa dodati, posamezniki in posameznice se morajo zgolj držati navodil, ki prihajajo z vrha.

Gibanje Z veseljem do moči je med navadnimi ljudmi, sleherniki izjemno priljubljeno. Nastane v tridesetih letih dvajsetega stoletja, njegov glavni pokrovitelj pa je v imenu države Adolf Hitler.