Vojna, podnebne spremembe in rast vsega

Preberem jutranji članek: Peter Kalmus. Why is Biden boasting about drilling for oil? Our planet demands we stop now (The Guardian, 1. april 2022). Avtor zapiše: To nas popelje v nasprotno smer, v katero bi sicer morali iti. Osebno se kot klimatski znanstvenik in kot oče počutim vse bolj obupano. Metulji-v-mojem-želodcu so tesnobni. Psihološko je brutalno videti, da je razbitina podnebnega vlaka vse večja, medtem ko je svetovni voditelji ne le ne ustavljajo, temveč jo pospešujejo. Brutalno je živeti z zavedanjem, da smo v procesu izgubljanja Zemlje, primerne za življenje. Razkorak med tem, kar pravi znanost, in tem, kako se odzivajo svetovni voditelji in javnost, je tako velik, da se moram pogosto uščipniti in se vračati k znanstvenim ugotovitvam. Da, vse to se res dogaja; ne, pravzaprav nisem človek, ki bi zganjal paniko.

Preberem še en članek: Michael Roberts. The end of dollar dominance? (https://thenextrecession.wordpress.com/2022/03/30/the-end-of-dollar-dominance/). Ugotovitev, ki jo zapiše, spravi v stisko tudi moje metuljčke v želodcu: Zdaj je razlika v tem, da naraščajoče obrestne mere in močan dolar ne napovedujejo bolj harmoničnega svetovnega kapitalističnega gospodarstva, temveč katastrofo za šibkejše in najrevnejše države na svetu. Nedavna študija Svetovne trgovinske organizacije, ki temelji na merjenju dinamičnega vpliva izgubljene trgovine in širjenja tehnologije, je pokazala, da bi »potencialna ločitev svetovnega trgovinskega sistema na dva bloka – blok, ki je osredotočen na ZDA, in blok okoli Kitajske – zmanjšal svetovno blaginjo leta 2040 v primerjavi z izhodiščem za približno 5 %. Izgube bi bile največje (več kot 10 %) v regijah z nizkimi dohodki, ki imajo največ koristi od pozitivnega prelivanja tehnologije iz trgovine«.
 
Kaj se torej dogaja?
 
Dogajajo se tektonski premiki. Veliki svetovni imperiji medsebojno merijo moči, poteka vojna v Ukrajini, ukrepi, ki jih sprožajo velikani drug proti drugemu, se vrstijo, inflacija narašča, podnebne spremembe bodo vse hujše.
 
Peter Kalmus: Predsednik Biden pravi, da »posluša znanstvenike«. Toda če bi poslušal podnebne znanstvenike, kot smo jaz in moji kolegi, od katerih so mnogi zdaj tako prestrašeni kot jaz, bi razumel, da podnebni zlom ogroža dobesedno vse.
 
Lokalna vojna ima globalne posledice, ker je svet tako povezan, kot ni bil še nikoli. Podnebne spremembe so že dolgo globalne, veliko podobo sveta imajo zato le znanstveniki, ker je neznanstveni pogled na svet premalo usposobljen, da bi jo uzrl. Modno je reči, da jih gre poslušati, toda politika ubira svoje poti, češ da so aktualne razmere take, da ne gre drugače. Vse skupaj teče v nasprotno smer od prave, toda pragmatični razlogi za vsakdanje delovanje in neracionalne poteze vedno znova preglasijo znanstvenike, ki sicer poznajo prave vzroke, zaradi katerih prihodnosti morda sploh ne bo. Ne bo je za te, ki so pragmatični danes, da bi si kupili vsaj nekaj časa, in ne bo je za one, ki vztrajajo, da je v teh času najbolj pragmatično vleči radikalne poteze, če se sploh hočemo izvleči.
 
Vojna je radikalna dejavnost, zaradi katere umirajo ljudje in se rušijo mesta. Svet jo obsoja, toda obenem vztraja, da potrebuje nafto in zemeljski plin. Kupuje jo od agresorja in jo plačuje v njegovi valuti. S tem denarno podpira vojno, ki jo sicer obsoja. Agresor je zadovoljen, zato ne pozabi vsak dan sporočiti svetu, da gre vse po načrtih.
 
Zdi se, da ima prav.