Veliko sprenevedanje

Kot po navadi berem jutranji časnik, The Guardian. Trajnost je v središču evropske razprave o obnovljivi energiji. Super. Prizadevanja za nadomestitev premoga, enega največjih svetovnih virov emisij ogljika, s čistejšimi viri energije je glavna prednostna naloga v boju proti podnebnim spremembam na svetovni ravni. Odlično. Zdi se, da prehod na kurjenje lesa v obliki peletov ponuja preprosto in teoretično ogljično nevtralno alternativo elektrarnam na premog, saj drevesa med rastjo absorbirajo ogljikov dioksid iz zraka. Naravnost fantastično. Kako preprosto je vse skupaj! Sekaš drevesa, sadiš nova, ljudje imajo čisto energijo. Ali pa je tudi nimajo, kajti v peči kurjenje lesa sprosti več ogljikovega dioksida na enoto energije kot kurjenje plina, nafte ali celo premoga. ???

Leto 2020 je bilo rekordno toplo. Za las je bilo topleje kakor leta 2016. Od takrat do danes nenehno poslušamo, da bo človeštvo naredilo čisto vse, da ustavi podnebne spremembe in prepreči dokončno katastrofo.
 
In kako bo zares, v resnici v bližnji prihodnosti? Osredotočenost na ogljikov dioksid je nadvse sporna, kajti podnebnih sprememb ne povzroča le ta toplogredni plin. Daleč od tega. Opozarjanje na prevelike količine ogljikovega dioksida je dosti premalo.
 
Berem Arctic News (15. januar 2021). Takšen dvig bi lahko bil posledica velike količine metana z morskega dna in dejstva, da oceani prevzemajo manj toplote in pustijo več toplote v ozračju. Če to dodamo trenutnim ravnem ogljikovega dioksida in metana, prečkamo točko preloma in doseže količina CO₂ 1200 ppm, kar dvigne temperaturo za dodatnih 8°C. Ne do leta 2100 in ne do leta 2050, kot se tolažijo politiki, temveč so leta 2026. Do pojutrišnjem, če vprašate mene.
 
Česa se naučimo ob vsem tem? Da je na delu veliko sprenevedanje, zanikanje realnosti in ustvarjanje pravljičnega vtisa, da bo vse v redu, da smo na dobri poti in da bo jutri zopet vse raslo, če bomo le ukrotili pandemijo.
 
Vprašanje pa je, če bo res tako, kajti številni ljudje so skeptični. Skeptični so do vsega: do zdravnikov, do znanstvenikov, do vlade. Zanikajo obstoj virusa, zanikajo dobre namere vlad, zanikajo znanstvene izsledke o delovanju virusa in cepiva. Toda sedaj je čas, da končno povemo, zakaj ljudje toliko zadev zanikajo.
 
Zanikali so vselej, kajpada, ker je zanikanje naravni obrambni mehanizem pred tem, česar nočejo sprejeti. Nič novega torej. Novo je le dejstvo, da je kapitalistična igra na koncu. Ustvarja pogoje za množični logični revolt ali upor ljudi, le da ti še niso dovolj organizirani, zato je njihovo zanikanje simptom v pristnem pomenu besede.
 
Izraža njihovo globoko nezadovoljstvo z življenjem v kapitalistični igri, le da je narobe usmerjeno. Prav naslovnik je namreč sama kapitalistična igra, ne pa znanstveniki/cepivo/virus/podnebne spremembe. Problem ni vakcina, pravi problem so oblastniki in oblastna razmerja, ki temeljijo na izkoriščanju ljudi, zlasti delavcev, na norem medsebojnem tekmovanju, na potrošništvu, na kopičenju dobičkov v rokah elit, na njihovi megalomaniji, na uničevanju okolja in brezmejni rasti vsega.
 
Navadni ljudje že dolgo ne odločajo o ničemer, zato jim ostane vsaj proizvajanje simptomov. Berem naprej. Poudarek mora biti na pravičnosti za tiste, ki bežijo pred vplivi ekstremnih vremenskih pojavov, pravi novi znanstveni svetovalec Vatikana. Narobe, poudarek mora biti na družbeni pravičnosti in na demokraciji, ki pomeni, da nekatere zadeve končno vzamejo v roke navadni ljudje. Ti, ki so jih imeli v rokah dolga leta, so že zdavnaj zavozili.