V istem čolnu

V zadnjih dneh smo lahko nekajkrat slišali, da smo sedaj vsi v istem čolnu. Obrat v razmišljanju je nenavadno pomenljiv, čeprav se na prvi pogled ne zdi tako. Psihološko je namreč zelo pomembno doumeti, v kakšnem svetu smo se znašli, saj to lahko spreminja posameznike, njihovo razmišljanje in delovanje. Če je bilo še do včeraj mogoče zatrjevati, da se katastrofe vselej dogajajo daleč od nas, na primer v Afriki, ali so se dogajale v preteklosti, na primer španska gripa, je nenadoma povsem drugače. Če je bilo mogoče še do nedavnega govoriti, da bo vse v redu, da panika ni potrebna, kot da je panika kdaj potrebna, je sedaj vse popolnoma drugače. V Sloveniji bi morala vlada ukrepati bistveno prej in bistveno odločneje, toda ni. In kaj je sedaj tako zelo drugače, na kaj lahko upamo, na kaj se moramo zanašati?

Še do včeraj smo bili največkrat politi z gnojnico, če smo razmišljali o alternativi, o komunizmu. Zmerjali so nas, norčevali so se iz nas, češ da smo naivni sanjači, utopisti, norci, ki ne vedo, o čem sploh govorijo.
 
Kot rečeno, je nenadoma bistveno drugače. Ljudje se z lahkoto strinjajo, da smo v istem čolnu, naenkrat elita ni čisto nič elitna in zavarovana pred virusom, denar nikogar ne varuje, bogastvo upada iz dneva v dan z vrtoglavo naglico, kar dokazujejo borzni indeksi, ki strmoglavljajo. V zraku je izjemno resno vprašanje, kako preživeti, koliko časa bo trajalo, ali bo znanosti uspelo ustvariti cepivo.
 
Še do včeraj je bilo tamle cel kup ljudi, ki so dvomili v znanost, kot da obstaja kaka boljša praksa razlaganja sveta, ljudje na oblasti so nenehno kot lajna zatrjevali, da panika ni potrebna, da histerija ni potrebna, da gre samo za malo hujši prehlad, naivno različico pljučnice.
 
Niti najmanjše ideje niso imeli, kaj virus sploh je, zakaj je tako nevaren, kako hitro lahko mutira, zakaj je možna pandemija bibličnih razsežnosti, zaradi katere lahko umre na desetine milijonov ljudi.
 
Naša edina rešiteljica je znanost. Nobeno zanikanje ne pomaga, nobeno sklicevanje na naravna zdravila, na magijo ali vraževerje.
 
Pomagala bo znanost, ki je prav tako pred izjemno zahtevno nalogo. Samo pomislite, kako butast je virus, kako preprost je in kakšno štalo naredi v zelo kratkem času, ker ne moremo dovolj hitro dojeti, kako mu uspeva početi, kar je pač v njegovi naravi. Samo znanost in samo znanost lahko dojame, kaj dela, kako dela in kako ga ustaviti. V času kuge so lahko ljudje samo bežali in upali, da Bog kaj pametnega storil; danes je bistveno drugače.
 
In kaj bo taista znanost terjala od nas? Natanko to, kar zagovarjam že dolgo časa: enotnost, skupno nastopanje, sodelovanje, solidarnost, preseganje razlik med elito in navadnimi ljudmi. Če se pod te izraze podpiše Karl Marx, ljudem pade mrak na oči, seveda. Toda ravno v teh časih bo več kot očitno, da se pod iste izraze podpiše tudi naravoslovna znanost, ki nima z Marxom absolutno nobene zveze.
 
Celotno človeštvo mora upati, da bo znanost dovolj hitro dešifrirala kod in uspela s cepivom. In da ga bodo dobili čisto vsi, ne le milijarderji, kakršen je Donald Trump, ki je še do včeraj zatrjeval, da bo virus kar odšel proč, kot da je turist, ki mu neki kraj ni všeč.
 
Pri premagovanju smrtonosnega širjenja virusa ne bo pomagalo niti zaklinjanje, niti nacionalistično vzklikanje Najprej mi!, niti zapiranje meja, češ mi bomo poskrbeli zase, za vse druga pa nam dol visi.
 
Ne, rešitev je natanko v sodelovanju, skupnem koordiniranju, medsebojni pomoči, strpnosti in solidarnosti, medsebojnem razumevanju, psihološki in moralni podpori, ki jo ljudje lahko nudimo drug drugemu. Nobene rešitve ne more zagotoviti sklicevanje na proste trge, profitabilne projekte, elite in njihovo moč, borzne indekse in podobne zadeve. Ta besednjak je v trenutku povsem nesmiseln, celo absurden.