Uporabni idioti

V filmu Spika Leeja z naslovom BlacKKKlansman (2018) spremljamo rabo cele vrste preprostih sloganov, ki jih izrekajo rasistični pripadniki organizacije KKK, da pritegnejo pozornost navadnih ljudi, za katere precej dobro vedo, da so razumno nevedni in da nimajo posebnega interesa, da bi se poglabljali vanje in skušali razumeti, na kakšnem vrednostnem ozadju se rojevajo, kakšen je njihov namen in kakšen je cilj, ki naj bi ga dosegli, če bi se končno strinjali z njimi. Nanašajo se na teme, ki so skoraj zagotovo privlačne za številne ljudi, čeprav ne povedo prav ničesar: večvrednost bele rase; pomen domovine (America first); sovraštvo do judov, ki so ubili Jezusa; zagovarjanje krščanske ideologije kot edine prave; delovna etika, utemeljena na brezpogojni poslušnosti.

Ogled filma nam omogoči, prav zaradi tega, natančen sprehod skozi razmisleke ljudi, ki so iskreno in globoko prepričani, kdo je vreden več in kdo manj, komu pripada primat glede česa in kdo mora (o)stati v drugi vrsti, ker nima pravice, da bi stal spredaj in bil enak drugim. Humoristični vložki so v resnici trpki opomniki, kako bedni so lahko ljudje, ko v brezhibnih oblačilih in s pravilnim naglasom razpredajo, da so nekateri posamezniki vredni več kakor drugi že samo zato, ker so rojeni na določenem koščku zemlje in vzgojeni v tisto obliko vraževerja, za katero se taistim ljudem spontano zdi, da je prava, izvirna in edina pravilna. 
 
Logika razmišljanja je zares nerazumna: trdimo, da smo večvredni, več pa smo vredni že zato, ker zatrjujemo večvrednost.
 
Odsotnost razumnih dokazov za tako razmišljanje jih kajpak ne moti, saj verjamejo v to, kar se ponuja tako rekoč na pladnju in samo od sebe. Če tako nekdo reče America first in je Američan, je takoj jasno, da ima pravico zahtevati od drugih ljudi, da se z njim strinjajo, kajti bilo bi povsem nerazumno reči, da Amerika lahko počaka in da imajo prednost pred domačini tujci.
 
Eno je kajpak nekaj trditi in to sprejemati kot všečen slogan, čisto nekaj drugega pa je resno razmišljati o vzrokih in posledicah. Vztrajanje, da so ZDA nastale zaradi Evropejcev, ki so pred stoletji naselili severno Ameriko, še pred tem pa zdesetkali in celo iztrebili lokalno prebivalstvo, bi moralo biti obenem zato tudi vztrajanje, da je Evropa zibelka takih obratov v zgodovini človeštva, kot jih predstavljata vsaj renesansa in razsvetljenstvo, če ne omenjam francoske revolucije, rojstva protestantske etike in drugih pridobitev civilizacije.
 
Razumevanje tega izvrstnega filma zato mirne duše vpenjam v zgodovino spoznavnih procesov, ki so vodili in še vedno vodijo k Freudu in psihoanalizi.
 
Znameniti Lacanov povratek k Freudu je tako zelo pri roki in je uporaben. Njegovo vračanje k slavnemu očetu psihoanalize namreč ni nič drugega kot vnovična iznajdba temeljev psihoanalize kot znanosti o singularnem, ki zelo dobro pojasni vztrajanje posameznikov.
 
Taka je naloga vsakega resnega psihoanalitika. Ne zavračanje psihoanalize kot zastarele, ne uničevanje njenih temeljev, češ da so votli in slabi, temveč ponovna, vnovična iznajdba le-teh. Ustvarjanje takih, univerzalnih, temeljev je seveda epski podvig, ki terja leta natančnega premišljevanja in analiziranja, toda končni rezultat je veličasten, zagotovo pa je tudi zelo uporaben.
 
Zlasti nam pomaga razumeti, zakaj so ljudje rasisti, zakaj se ne odpovedo predsodkom, v kakšne fantazmatske scenarije nezavedno verjamejo in bodo verjeli še naprej, ker se je fantazmam tako izjemno težko odpovedati in jih preseči; psihoanaliza pojasni prav to, zakaj fantazme vztrajajo.
 
Še vedno se je težko odpovedati tudi fantazmi, v kateri so nekateri ljudje vzorniki drugim ljudem, za katere je predvideno, da jim verjamejo, kot da so utelešenje prilagodljivosti, samostojnosti, zdravja, razumnosti, inteligence in modrosti. V resnici so pragmatični antiintelektualci, včasih tudi ekstremni, ki ne marajo psihoanalize ali jo celo sovražijo, poleg tega pa so še plitvi oportunisti, eklektiki in paberkovalci modrosti, od katerih si obetajo koristi in jih tudi v resnici uživajo.
 
Uporabni idioti (useful idiots) so tako ljudje, ki vedno znova verjamejo, zato imam KKK še dolgo in lepo prihodnost.