Nekdo včeraj poprosi policista, naj navede en sam argument, zakaj ga popisuje na protestu zoper trenutno slovensko vlado. Policist odgovori, da osebo popisuje zato, ker je tisti trenutek na tistem kraju. Zadeva je komična, ironična in tragična obenem. Od policistov namreč ne pričakujete argumentov. Vprašanje je, če je tisti policist sploh vedel, kaj beseda argument pomeni. V šoli ga najverjetneje niso učili argumentativnih postopkov, ker policisti uveljavljajo moč, to so mu zagotovo povedali, ne uveljavljajo pa argumentov. Te uveljavlja znanost, uveljavlja jih tudi filozofija, uveljavlja jih umetnost in celo zdravi razum, če je količkaj razsvetljen. Policisti so tam zaradi moči in zato, ker so jih tja poslali nadrejeni. Tudi sicer predvsem ubogajo in pričakujejo, da bodo ljudje ubogali njih. A vendar je imela oseba prav, ko je od enega terjala argument. Zakaj je imela prav? Evolucijsko smo ljudje opremljeni z nekaterimi refleksi, ki so bili nekoč v savani še kar koristni. Če je bil naš prednik napaden ali kakorkoli ogrožen, je na grožnjo odgovoril s silo, včasih pa je tudi pobegnil, če je presodil, da je beg razumnejša odločitev oziroma rešitev problema. Evolucijski ostanki so vidni še danes. Tako v nekaterih družinah redno pretepajo otroke, da bi jim kaj izbili iz glave. Možje tudi pretepajo svoje žene ali ljubice, včasih pretepajo tudi drug drugega.
Taki refleksi so del človeške narave, zato je lahko slogan nazaj k naravi zelo problematičen. Pomemben del človekove narave pa je tudi zmožnost za učenje. Človeška bitja se tako lahko naučijo razumnejših in učinkovitejših načinov reševanja problemov. Argumenti imajo pri tem zelo pomembno vlogo ali funkcijo; pravzaprav imajo kar odločilno. Argument niti ni tako preprosta beseda, saj navadno pomeni več logičnih ali smiselnih korakov, na primer trditev, stavkov ali propozicij, v procesu, v katerem skušamo pripisati nečemu resničnostno vrednost. Z razumom skušamo podpreti kako dejanje, trditev ali sklep, doseči skušamo cilj, ki pomeni, da nekaj sprejmemo kot razumno. Podobno nekaj zavrnemo, če se izkaže, da je nerazumno, neracionalno ali celo absurdno. Oni policist včeraj na protestih, kot rečeno, verjetno ni dojel, kaj popisana oseba pričakuje od njega. Sosledje propozicij z resničnostno vrednostjo – ne, bržčas je to kratko malo preveč kognitivno zahtevno za nekoga, ki je navajen, da ga podrejeni poslušajo in ubogajo, kot je tudi sam navajen ubogati in poslušati nadrejene. Pa vendar civilno življenje ljudi ne bi smelo potekati tako kot v policiji, vojski ali cerkvi. Tam so hierarhije še za silo uporabne in smiselne, včasih so celo razumne, v vsakdanjem življenju pa zagotovo niso. Prav logika civilnodružbenega življenja nosi v jedru argumente, zmožnost za dokazovanje in argumentiranje, logično sklepanje in razsvetljenstvo. Trenutna slovenska vlada na žalost deluje v nekem drugem prostoru. To je prostor, v katerem se zdi, da je treba življenje omejevati, ljudi nadzorovati in popisovati, odrejati globe in kazni, jih groziti, varovati meje pred sovragom v obliki beguncev z vojsko, obenem pa sklepati pakte z diktatorji in avtoritarnimi voditelji, kakršen je madžarski premier Viktor Orbán. Razsvetljenski poskus osebe, da bi se policist obnašal kot razumno bitje, zmožno za sklepanje in iskanje razumnih rešitev problemov, je kajpak hvalevreden, je pa na žalost propadel in s tem dokazal, da bomo morali narediti še zelo veliko za resnično demokracijo, ki naj bi temeljila na razumu. Ja, zlasti na argumentih, ne pa na refleksih in dokazovanju, kdo je močnejši ali kdo ima najdaljšo pištolo.
0 Comments
Leave a Reply. |
AVTOR
Dušan Rutar razvija tradicijo, pod katero sta se najprej podpisala Platon in Aristotel, ko sta spoznavala, katera je temeljna dolžnost človeškega bitja na tem svetu. Arhiv
February 2022
Kategorije
|