DNEVNIK MARKSISTIČNEGA PSIHOLOGA
  • Blog

Svobode ne damo

7/13/2020

2 Comments

 
Kaj pomeni svoboda človeškega bitja? Ljudje so tako močno prepričani, da imajo svobodno voljo, da preprosto niso pripravljeni niti prisluhniti znanstvenim in filozofskim dokazom, da svobodna volja ne obstaja. Njihova drža ne preseneča, kot ne preseneča prepričanje, da je tam zgoraj nekdo ali nekaj, ki vpliva na njihove usode. Na eni strani je torej svobodna volja, na drugi je popolna vdanost v moč nečesa ali nekoga, ki vleče nitke. Zares zanimiva pa je šele tretja pot. To je pot razmišljanja o oblikah družbenega zatiranja, hierarhičnih odnosih, načinih življenja, ki ljudem vsak dan onemogočajo svobodno politično, kulturno ali seksualno delovanje.
Ameriška filozofinja Angela Davis je že dolgo časa avtorica, ki me živo zanima. Njena uporniška drža iz šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je postala svetovno znana in ugledna filozofinja, mi je še vedno za vzor, zaradi katerega sem še bolj prepričan, da filozofiranje ne le, da ni nakladanje, temveč je revolucionarna drža – in če ni revolucionarna, je hitro zgolj mlatenje prazne slame in akademsko šopirjenje, ki razen akademikov dejansko nikogar ne zanima.
 
Filozofi, ki prekladajo stavke in ugotavljajo, kdo je koga pravilno razumel in kdo ne, praviloma zares povsem spregledajo institucionalne oblike nasilja nad ljudmi, ne prepoznavajo oblik družbene nepravičnosti in zlasti ne raziskujejo svobode kot kolektivnih prizadevanj ljudi za demokracijo.
 
Prav Angela Davis je zato ena tistih avtoric oziroma avtorjev, ki razumejo, da je dobro najprej pomesti pred svojim pragom. Na primer razumeti radikalnost svobodnega delovanja ljudi, ki skušajo ustvarjati participatorne družbene procese v imenu egalitarnosti in enakosti. V taki perspektivi je zares malo pomembno, ali je človek svoboden ali ni. Ni namreč svoboden, dokler na svoji koži prenaša vsak dan učinke nepravičnosti, izkoriščanja, neenakosti in avtoritarnosti.
 
Boji za družbene procese, ki obetajo več demokracije, so zahtevni in izjemno naporni. Zanje namreč ne jamči nihče. Ne jamči država, ne jamči zakon, ne jamči politika. Participatorni družbeni procesi so zelo zahtevni tudi zato, ker je skoraj nemogoče najti sogovorca.
 
Sogovorca je težko najti, ker nasprotnik, ki se čuti napadenega, ne more biti sogovorec, saj se samo brani, medtem ko je človek, ki se strinja, prav tako slab sogovorec, saj ne prinaša ničesar novega. Konstruktivni dialogi so zato po definiciji le tisti pogovori med dvema različnima govorcema, ki se ne strinjata in se obenem strinjata, da je nestrinjanje koristno za oba.
Konstruktivni dialog torej terja različnost, pa tudi medsebojno spoštovanje. Končni cilj takega dialoga je namreč – tretja pot, nov način razmišljanja in delovanja. Če sogovorca vztrajata vsak pri svojem, ne naredita niti koraka naprej, zato tak pogovor ravno ne zasluži nalepke konstruktiven. Biti konstruktiven namreč pomeni graditi, ustvarjati, oblikovati nekaj novega.
 
Angela Davis je filozofinja, ki že dolgo časa razmišlja o pomenu svobode in konstruktivnih dialogov. Njena knjiga z naslovom The Meaning of Freedom: And Other Difficult Dialogues je zato dobra, ker je zahtevna, kot je zahtevna sama svoboda, saj ni mogoča brez konstruktivnih dialogov.
 
Ko te dni zlasti mladi ljudje hodijo na maturantske izlete v Grčijo in na Hrvaško, ker želijo biti svobodni, prav zdaj pa je čas počitnic, velja še enkrat premisliti, v čem je pomen mature oziroma zrelostnega izpita. Včasih smo rekli, da je človek zrel, ko dojame, da je svoboda predvsem odgovornost.
2 Comments
Nada Trzan-Herman
7/14/2020 10:47:55 am

Spoštovani dr. Rutar,
težko je najti sogovornika, kot ste večkrat rekli na predavanjih v Celju (v knjižnici). Tokrat vam ne mislim "težiti" z osebnimi problemi, ampak želim povedati, da me stanje v družbi zelo skrbi. Da bi vendarle nekaj doprinesla k razmišljanju, sem v aprilu napisala Manifest za društvo Srebrna nit (predsednica je Biserka Marolt Meden). Napisano je preveč idealistično, kajne...a vendar bi si morali v teh časih dovoliti misliti "čez rob".
Dodajam tekst in vas pozdravljam.
Nada

Manifest: covid-19

Več starejših ljudi nas je združilo razmišljanja v manifest, ki naj pomaga zbuditi družbo v svet, ki bo drugačen in ne samo nadaljevanje agonije po profitu.
1. Razumemo, da je SARS-coV-2 zelo kužen virus s težjimi bolezenskimi zapleti, vendar ni a priori smrten. Dober imunski sistem nas obvaruje pred zapleti s to okužbo. Prav tako tudi splošno znani ukrepi distance.
2. Ugotovili pa smo, da smo starejši ljudje, ki spadamo v ranljivo družbeno skupino, le izgovor za sedanje restriktivne ukrepe po vsem svetu. Če temu ne bi bilo tako, bi že prej oblastniki skrbeli za bolj humane delovne pogoje aktivnega dela populacije, za boljše bivanje starostnikov, za zdravo življenje ljudi v celoti itn.
3. Svojega glasu ne moremo takoj nasloviti na ves svet, lahko pa se potrudimo, da bo slišan v Sloveniji in nato tudi drugod.
4. Zahtevamo, da se življenje v Sloveniji čim prej normalizira. Najboljši zgled je Švedska, ki že od samega začetka pušča, da življenje teče mirno, ljudje pa so opozorjeni, kako se je treba ščititi in preprečevati okužbo.
5. Zdaj je čas, da zahtevamo, naj se denar, ki ga imajo lastniki in oblastniki preveč, nepovratno prelije nazaj k ljudem – od koder je bil odvzet (znanstvena dognanja: K. Marx, T. Piketty, R. D. Wolff itn.) . Sicer bomo zaradi obljubljenih bančnih kreditev postali še večji sužnji pohlepa oz. hlastanja po dobičku.
6. Razumeti moramo, da je demokracija nastala v Grčiji (v 6. stoletju pr.n.št.) – v času, ko je bilo zakonito imeti sužnje. Tisočletja človeštvo ta princip spreminja ter izboljšuje v smislu večje ekonomske pravičnosti in svobode.
7. V družbi (in v osebnem življenju) je pomembno, kam usmerimo fokus. Zdaj so nam ga usmerili v virus, da ne bi videli drugih – vsekakor veliko pomembnejših problemov (točki 5 in 6). Odprimo oči in ne dopustimo, da se strah zažre v vsako poro naše družbe.
8. Če bo prevladal strah, bomo ljudje lahek plen tistih, ki vodijo družbo samo zato, da plenijo Zemljo in človeško delovno sposobnost ter kreativnost.

april 2020

Reply
smrt-strah-odpornost
7/15/2020 11:15:36 am

Spoštovana Nada, podpišem.
Spregledane točke zloveščega virusa: smrt, strah, odpornost – vse troje smo kot družba odrinili daleč, daleč proč, čeprav je vse to še kako vrojeno v nas.
Komaj kje sogovorec, a še dobro, da lahko pometamo pod svojim pragom ...

Reply



Leave a Reply.

    AVTOR

    Dušan Rutar razvija tradicijo, pod katero sta se najprej podpisala Platon in Aristotel, ko sta spoznavala, katera je temeljna dolžnost človeškega bitja na tem svetu.

    Arhiv

    February 2022
    January 2022
    December 2021
    November 2021
    October 2021
    September 2021
    August 2021
    July 2021
    June 2021
    May 2021
    April 2021
    March 2021
    February 2021
    January 2021
    December 2020
    November 2020
    October 2020
    September 2020
    August 2020
    July 2020
    June 2020
    May 2020
    April 2020
    March 2020
    February 2020
    January 2020
    December 2019
    November 2019
    October 2019
    September 2019
    August 2019
    July 2019
    June 2019
    May 2019
    April 2019
    March 2019
    February 2019
    January 2019
    December 2018
    November 2018
    October 2018
    September 2018
    August 2018
    July 2018
    June 2018
    May 2018

    Kategorije

    All

    RSS Feed

Powered by Create your own unique website with customizable templates.
  • Blog