Sreča in trdo delo za gospodarsko rast

Zelo preprosto je ugotoviti, kako pogosto in kako močno razvijajo ljudje empatijo, sočutje do sebe in drugih ljudi, kako dobro se naučijo v življenju učiti se in kako odprti so, koliko medsebojnega zaupanja je med njimi in kako močno je. Zakaj bi bilo vse to pomembno? Zaradi sreče. In enako ni težko ugotoviti, da številni ljudje trdo delajo, predolgo vztrajajo in sledijo zahtevam, na koncu pa so poškodovani.  

Trdo delo in garanje je namreč pogosto zgolj izčrpavanje. Številne študije dokazujejo, da je to res. Raziskave tudi dokazujejo, da se ljudje pogosto slabo in neracionalno odločajo. Težaško delo namreč terja ogromne stroške, medtem ko je nagrada majhna ali pa je sploh ni, ker je povzročena škoda v obliki duševnih in telesnih poškodb prevelika.
 
Ko torej mediji kažejo zmagovalce na vrhu stopničk, po navadi ne pokažejo, kako je na drugem in tretjem mestu. Medtem ko zmagovalec na vrhu stopničk sije, ko prejama zlato medaljo, je oni drugi pogosto v agoniji, ker se zaveda, da je zamudil priložnost, da se povzpne na vrh, da mu ni uspelo.
 
Ljudje se nenehno primerjamo med seboj, tako primerjanje pa postaja vse pomembnejše, ko so razlike med revnimi in bogatimi velike.
 
V zadnji številki revije New Scientist (The Pursuit of Happiness, David Robson, januar 2022) so objavljeni izsledki števnih študij, ki dokazuje paradoks: naša tradicionalna osredotočenost na gospodarsko rast ne pomeni večje blaginje (str. 39). Psihologi in drugi raziskovalci sreče pa so se tudi prepričali, da ljudje večinoma zelo dobro vedo, kaj čutijo o svojih življenjih, da so torej precej zanesljivi pričevalci, kaj čutijo, čeprav tega vselej ne razlagajo drug drugemu.
 
Trenutno velja, da živijo najsrečnejši ljudje na Finskem, kjer je omenjeni paradoks zelo očiten: Finska beleži v zadnjem desetletju malo gospodarske rasti, vendar naraščajoče zadovoljstvo z življenjem (str. 41). Ko nas torej priganjajo k delu, da bi krepili gospodarsko rast, velja priganjanje kritično premisliti in ovrednotiti. Navsezadnje je kritično razmišljanje ena temeljnih vrednot sedanjega časa, kajne? Naj torej kritično razmišljam.
 
Dobro življenje ljudi torej ni neposredno povezano z gospodarsko rastjo. Še manj je povezano z garanjem in s trdim delom. Alternativni predlogi za ugotavljanje, kako dobro živijo ljudje in kako srečni so, so zaenkrat štirje: Bruto nacionalni indeks sreče; Indeks človeškega razvoja; Indeks boljšega življenja; Indeks srečnega planeta.
 
Naj sklenem z ugotovitvami obsežne študije, v kateri so primerjali povezave med neenakostjo ljudi in gospodarsko rastjo v 46 državah. Rezultati so nedvoumni: gospodarska rast povečuje zadovoljstvo z življenjem le, če je povezana z upadanjem neenakosti in z rastjo medsebojnega zaupanja (Malgorzata Mikucka, prav tam, str. 43).
 
V naslednjih mesecih bo zelo pomembno spremljati, kako se bodo na državljane in državljanke Slovenije naslavljali kandidati za parlament in oblast. Prav zanima me, kdo bo v svoj program vključil izsledke študij, ki sem jih predstavil. Še bolj pa me bo zanimalo, kdo bo v naslednjih letih znal poskrbeti v praksi, da bi postajali Slovenci in Slovenke srečnejši. Priganjanje k trdemu delu, sanjanju o uspehu, kopičenju premoženja in povečevanju gospodarske rasti jih prav gotovo ne bo osrečilo. Še manj jih bo osrečilo nadaljnje ugotavljanje, kako da so za vse slabo krivi komunisti in partizani.