DNEVNIK MARKSISTIČNEGA PSIHOLOGA
  • Blog

Socializem, skeptiki in zastopniki brezbrižnosti

6/22/2020

11 Comments

 
Število okuženih s koronavirusom je pravkar preseglo devet milijonov. Svetovna zdravstvena organizacija poziva h globalni solidarnosti. Ameriška zvezna država Teksas je na široko odprta za biznis, čeprav so podatki o hitrosti širjenja virusa dramatični. V Južni Koreji se je začel drugi val epidemije koronavirusa. Taki so naslovi prispevkov v današnji številki časnika The Guardian. Amerika je preveč zlomljena, da bi se borila proti koronavirusu, piše The New York Times. Paul Krugman pa v istem časniku piše o kugi prostovoljne brezbrižnosti (A Plague of Willful Ignorance).
Zelo dobro vemo, kaj vse moramo narediti, da zajezimo širjenje nevarnega koronavirusa. O tem ni najmanjšega dvoma, saj o tem veliko ve že zdravi razum, kaj šele znanost. Gospodarstvo je smiselno in razumno zaganjati šele, ko je virus zares pod nadzorom, piše Krugman.
 
O zapisanem kajpak ni mogoče resno dvomiti, kot rečeno. Zakaj potem zaganjajo gospodarstvo že sedaj? In zakaj zlasti v ZDA, ki je najmočnejša gospodarska sila sveta?
 
Odgovor na zadnje vprašanje se skriva v samem vprašanju – prav zato, ker je najmočnejša sila sveta. Biti mora prva, najmočnejša, moč je pomembna, zlasti v tekmi z drugimi silami, ki prav tako hočejo biti prve. Vsak dan sicer umre zaradi koronavirusa približno šeststo Američanov in Američank, dodaja Krugman, toda videti je, da ameriškega predsednika Trumpa ta podatek ne vznemirja. Na javnih mestih med množico ljudi ne nosi niti obrazne maske, trdi celo, da ni nobene potrebe po njej. Zato pa obstaja močna potreba po zaganjanju gospodarstva in kurjenju fosilnih goriv.
 
Podobno razmišljanje lahko zaznamo v domačih logih. Reševati je treba gospodarstvo, zlasti turizem, saj je napočilo poletje. Višek pa je razmišljanje nekaterih ljudi, ki že vnaprej trdijo, da se ne bodo cepili proti virusu, ko bo cepivo na voljo, češ da je cepljenje bodisi nevarno bodisi neučinkovito, nekateri celo vztrajajo, da obstajajo alternativni, naravni načini premagovanja bolezni.
 
Globalno bo število mrtvih zaradi koronavirusa kmalu doseglo pol milijona. Antiznanstveno razmišljanje je med ljudmi razširjeno bolj, kot bi pričakovali v letu 2020, zato bo na koncu mrtvih bistveno več, kot bi jih bilo, če bi se dosledno držali nasvetov znanstvenikov. Verjetno pa je naivno pričakovati, da se bo to zgodilo; in na vsem svetu je še vedno veliko ljudi, ki zanikajo evolucijo ter podnebne spremembe.
 
To kajpak ne pomeni, da ljudje niso razsvetljeni in da ničesar ne vedo. Prav tako ne pomeni, da niso odgovorni, moralni in etični. Pomeni pa, da živi veliko ljudi, ki težko sprejemajo dejstva sveta, verjamejo v vraže in vztrajno poudarjajo pomen teorij zarote.
 
V takem času se lotevam branja knjige z naslovom Socialism for a Sceptical Age. Njen avtor Ralph Miliband jo je sicer spisal pred mnogimi leti, izšla je leta 1974, toda njeno branje je še vznemirljivejše, kot je bilo takrat.
 
Knjiga je nastajala v času, ko še nismo vedeli, kaj bo prinesel neoliberalizem, Miliband pa v njej dokazuje, da podrejenost ljudi logiki dobičkonosnosti, medsebojne tekmovalnosti in povečevanju družbenih razlik ne more ustvariti  tega, kar sam imenuje true citizenship.  
 
Socializem, nadaljuje, ni sinonim za režim, kakršen je vladal v Sovjetski zvezi. Daleč od  tega. Je del starodavnih prizadevanj ljudi, da bi ustvarili pravično in odprto družbo (just cociety). Danes ne živimo v taki družbi, zato še vedno lahko trdimo, da je tako želena kot mogoča.
 
Ljudje se kot razumna bitja, ki znajo misliti, lahko prepoznajo kot nosilci socialističnih in komunističnih idej. Nobenega razloga ni, da to ne bi bilo mogoče. Mogoče jih je odvračati od takega poslanstva, toda dolgoročno bo še vedno vztrajalo spoznanje, da lahko ustvarimo bolj egalitarno, pravičnejšo in demokratičnejšo družbo, v kateri bo gospodarstvo pod demokratičnim nadzorom, ne pa pod nadzorom nekakšne nevidne roke, ki omogoča, da elita bogati iz dneva v dan, ljudje pa umirajo zaradi virusa, čeprav bi bilo lahko tudi povsem drugače.
11 Comments
Andrej
6/23/2020 06:03:56 am

Naslednji mesec bo izšla nova knjiga od Todda McGowna z naslovom Universality and Identity Politics, ki se dotika problematike kako identitena politika predstavlja oviro za resnično avtentično univerzalno emancipacijo. Gibanja ki se opirajo na partikularnost, morajo prepoznati univerzalni aspekt lastnega prizadevanja. Enakost ni vsiljena ljudem, ampak je inherentna lastnost eksistence. Vsi drugačni, a vsi enako ranljivi. V odnosu do univerzalnega smo vsi enaki. Identitena politika lahko vodi samo v spopad ene identitete proti drugi.

Svetlana Slapšak: Osnovna enakost in pravičnost je zgodovinsko preverjena, zakoreninjena in povsem upravičena želja vsakogar na svetu, razen tistega odstotka najbolj bogatih. Nihče noče biti tlačen, trpinčen, reven in brez upanja, in če je to že komunizem, potem joj tistim, ki nas strašijo z njim.

Reply
Delavec
6/23/2020 06:25:46 am

Mislim, da se ravno pri pojmu "nevidne roke" ujamejo teorije zarot in ideologija. Kapitalistični red je vsak dan bolj zapleten, ampak nevidne roke ni. Ravno ob krizah je to najbolj vidno, ko morajo v dogajanje posegati zelo vidne roke držav, Evropske unije, celo prostovoljci.

Teorije zarot očitno najbolj cvetijo takrat, ko je nemoč največja. Številni ljudje po tihem upajo, da je nekje nekakšna skrita družbena moč, nevidna roka, ki bi vse to lahko razrešila, če bi res hotela. Precej patetično. Seveda je ni.

Reply
Andrej
6/23/2020 07:53:54 am

Takole na prvi pogled se morda zdi, da vsa ta gibanja za boljšo družbo navdihujejo neki plemeniti vzgibi, a se ne morem znebiti neprijetnega občutka, da nekaj bolj mračnega poteka pred našimi očmi. Redkokaj naletim na resnejšo razpravo o vlogi žrtve. Govori se sicer o solidarnosti, veliko redkeje pa o identifikaciji z vlogo žrtvije. Če se počutiš prikrajšenega, odrinjenega in odvečnega se lahko počutiš kot žrtev nečesa. Teorije zarote služijo temu namenu, da nas postavijo v vlogo žrtve. Vloga žrtve ima neverjetno mobilizacijsko moč. A žrtev ni zgolj tragična figura. V velikih primerih žtrev pozneje postane storilec. Hitler je na primer to dejstvo prida izkoriščal. Žrtev zlepa ni potešena zgolj s pravično sodbo. Hrepeni po maščevanju. Kdor je kdaj živel s nekom, ki je prestal kaj groznega, ve kako velikokrat ti ljudje zahtevajo posebno obravnavo zase. Kako popustljivi in razumljivi moram biti do njih tudi ko so neprijetni in krivični do nas. Kot žrtve zahtevajo poseben status zase na ta način zagovarjajo hierarhije.
Egalitarno gibanje ne sme sloneti na vlogi žrtve.

Reply
Delavec
6/23/2020 10:56:23 am

O teorijah zarot bi lahko napisali zelo veliko. Ena zelo pomembna stvar je ta, da družbena realnost veliko ljudi pravzaprav dolgočasi.

Veliko ljudi je, ki jim človeška realnost sploh ni zares zanimiva, če ni črno-kronično nasilna, ali pa zarotniško intrigantna. Pa smo spet pri vprašanju koliko knjig preberemo na leto, ali pa na 10 let. Do kam kaj seže naša radovednost pa interes za spoznavanje česa malce bolj kompleksnega.

Reply
Andrej
6/24/2020 01:36:30 am

Politika, ki igra na karto žrtve je politika zamer. Desetletja ideologije individualizma je ustvarila krhkega posameznika, ki je hitro narcisistično užaljen. Če so drugi ljudje le tekmeci potem se ne smemo čuditi, da se je možno tako zlahka poistovetiti z vlogo žrtve. Za svoj neuspeh išče krivca in pri tem teorije zarot služijo kot uteha. Bolj kot enakost, bratstvo in pravičnost ljudi povezujejo zamere.

Reply
Andrej
6/24/2020 02:53:11 am

Če te vodi zamera v boju za boljšo družbo potem iščeš neko osebno zadoščenje. Ko govorimo da se moraš nečemu odreči bi to moralo biti prvenstveno vlogi žtrve. To ne pomeni, da odpuščam svojim storilcem, ampak da spremenim pogled na lastno doživljanje samega sebe. Kar se mi je zgodilo je nekaj tragičnega, ampak za kar se borim je pomebnejše od mene.

Reply
John
6/25/2020 02:19:05 pm

V duhu nenehnega pozivanja avtorja tega bloga, naj sledimo znanosti - John Ioannidis predvčerajšnjim:
https://www.youtube.com/watch?v=eaqNGvq7Us0

Reply
Andrej
6/26/2020 12:47:45 am

Če naletimo na upravičene razloge, da obstaja nevarnost za javno zdravje, je skrajno neodgovorno vnaprej zahtevati neizpodbitne dokaze predno sprejememo ukrepe. Isti argument uporabljajo skeptiki o klimatskih spremembah, namreč, da nimamo dovolj dokazov, da bi lahko ukrepali. Podatke nam priskrbi znanost, kako bomo pa ravnali pa je vprašanje etike.

Reply
Andrej
6/26/2020 02:58:27 am

John Ioannidis. je dober primer o čemer sem pisal, namreč, John uporablja pozicijo ali vlogo žrtve. Bodite pozorni kako nam je prikazan problem. Mi vsi skupaj smo žrtve prehitrih zaključkov zdravniške stroke in prenaglih ukrepov vladajočih, in bomo zaradi tega utrpeli več škode kot bi jo sicer. Torej smo žrtve nesposobnih strokovnjakov, ki se ne zavedajo prav dobro kaj počnejo. Vsi skupaj smo torej žrtve pretiranega paničnega odziva, ker se nismo lotili bolj rigoroznega zbiranja in preverjanja dokazov.
Vlogo žrtve bi bilo potrebno zavrniti in prevzeti odgovornost za svoja dejanja, kljub temu, da nimamo dovolj dokazov na razpologajo. Teh namreč ni nikoli dovolj. Mi smo vedno v poziciji ko ne vemo vsega, ker to strukturno ni možno. Nihče ne ve vsega in nikoli ne bo. Odločitve vedno sprejemamo v dobri veri.

JOHN
6/26/2020 06:39:52 am

Res, tisto nekaj malega, kar vemo, naj podpira to našo dobro vero, brez vloge žrtve. Video je mogoče videti tudi onkraj žrtve - v smeri odgovornosti.

Reply
Andrej
6/26/2020 09:31:04 am

John Ioannidis je zaposlen na Stanford University, ki je privatna raziskovalna univerza, ki jo vzdržujejo korporacije. Ime je dobila po sinu roparskega barona in železniškem tajkuna Leland Stanford in je bila ustanovljena leta 1885. Člani odbora so razni upravljavci hedge skladov, upravitelji nepremičnin, zasebni kapital, šefi iz Silicijeva doline....
https://boardoftrustees.stanford.edu/board-members/

Hoover Institution (The Hoover Institution at Stanford University is a public policy think tank promoting the principles of individual, economic, and political freedom) javno promovira in se zavzema za privatizacijo in nevmešavanje države v gospodarstvo.

John Ioannidis redno gostuje na Fox News, Daily Wire in ostalih republikanskih medijih in njegove ugotovitve, ki seveda niso šle skozi peer-review, uporabljajo, da promovirajo svojo politično agendo. Uredniška politika Fox News je že od ustanovitve Politics of Resentment (politika zamer).

Reply



Leave a Reply.

    AVTOR

    Dušan Rutar razvija tradicijo, pod katero sta se najprej podpisala Platon in Aristotel, ko sta spoznavala, katera je temeljna dolžnost človeškega bitja na tem svetu.

    Arhiv

    November 2020
    October 2020
    September 2020
    August 2020
    July 2020
    June 2020
    May 2020
    April 2020
    March 2020
    February 2020
    January 2020
    December 2019
    November 2019
    October 2019
    September 2019
    August 2019
    July 2019
    June 2019
    May 2019
    April 2019
    March 2019
    February 2019
    January 2019
    December 2018
    November 2018
    October 2018
    September 2018
    August 2018
    July 2018
    June 2018
    May 2018

    Kategorije

    All

    RSS Feed

Powered by Create your own unique website with customizable templates.
  • Blog