Skupaj naprej

Včeraj sem po zelo dolgem času obsedel pred televizorjem. Z ženo sva si rekla, da dava oddaji Skupaj naprej, ki sta jo pripravili precej različni televizijski hiši, POP TV in RTV Slovenija, petnajst minut časa, da naju prepriča, sicer greva gledat film. Zaradi preteklih izkušenj me je že vnaprej preveval strah, da bo zopet na vrsti oddaja, v kateri bodo politiki govorili drug čez drugega, povzdigovali glas, sejali okoli sebe politične floskule, prazne besede, klišeje in žargon, delali reklamo zase in za svojo stranko, skratka, govorili v prazno, voditeljica ali voditelj pa bo le sfrustrirana figura na odru, ki bo skušala umirjati goste in oddajo nekako pripeljati do konca. A tokratna oddaja me je presenetila. Vstal sem in odšel v drug prostor le med oglasi, ker mi gredo na živce, vem pa, da so nujno zlo, ker pač prinašajo denar. Gledal sem torej do konca in poslušal. Zakaj?

Najprej zato, ker so bili v res okusno opremljenem studiu pred nami ugledni, artikulirani ljudje, strokovnjaki, epidemiolog, filozofinja, ekonomist, pravnik, antropolog, predavateljica in svetovalka za poslovno komuniciranje in protokol, novinar. Stali so vsak na svojem mestu, kot sleherniki, državljani in državljanke te države. Voditeljici sta bili prav tako umirjeni, nista bili pod stresom, vse to je počasi gradilo vzdušje prijaznosti, medsebojne naklonjenosti in medsebojnega spoštovanja. Že uvodoma je bilo očitno, da bi končno pogovor lahko stekel tudi na inteligentnejši način.
 
Nobenega vznemirjenja ni bilo, pogovor je tekel umirjeno, razumno, nihče ni povzdigoval glasu in skušal komu »streti jajc«, nihče ni bil ciničen, aroganten, vzvišen, pokroviteljski, nihče ni bil pasivno napadalen. Ničesar nismo slišali o političnih zarotah in spletkah in lovu na čarovnice, ničesar o prizadetosti politikov, o naših in vaših, pa o tem, da so naši tako zelo pametni, vaši pa tako zelo zabiti. Ni bilo napihovanja jazov, ni bilo poceni demagogije, ni bilo narcističnega blefiranja, kaj vse kdo ve in kako pameten je.
 
Slišali smo razumne argumente, artikulirane izjave iz zelo različnih zornih kotov, s katerimi so gostje orisali stanje v državi, razcepljenost ljudi. Večkrat je kdo rekel, da česa ne razume, da ga kaj preseneča, da tega ali onega ne zna pojasniti. Kot rečeno, nobenega sprenevedanja.
 
Vsi skupaj so ustvarjali natanko to, o čemer so govorili: vzdušje solidarnosti, sodelovanja, skupnega iskanja odgovorov na zahtevna vprašanja, razumnega in treznega razmišljanja o stanju v državi. Kot bi sporočali gledalcem in gledalkam, da so različni, seveda so, da želijo sodelovati, skupaj oblikovati nove ideje, nove razmisleke, da bi se kaj premaknilo, da bi voz stekel, ker je že pred časom obtičal v blatu.  
 
Nihče ni nikogar k ničemur pozival, pa se je dogajalo prav to, kar naj bi dosegli s pozivanjem. Nihče ni nikomur solil pameti, nihče ni žugal, nihče ni moraliziral in nihče ni širil svojih mnenj, zato je bilo slišati pametne izjave, inteligentne stavke in modrost. Bil je pravi balzam za dušo in duha, bilo je nagovarjanje ljudi na najboljši način, bilo je razumno govorjenje, argumentiranje in bilo je spoštljivo navezovanje drug na drugega.
 
Prav tega si želimo v vsakdanjem življenju, ne le v studiu, po tem hrepenimo in upamo, da bo mlajša generacija politikov, ki šele prihaja na oder, znala kaj bolje od teh, ki nam predstavljajo politično življenje kot rokoborbo v prostem slogu ter hlastanje po moči, oblasti in denarju, voditi državo za resnično blagostanje vseh ljudi.