Še glede svetle prihodnosti

Nobenega dvoma ni, da bomo imeli ljudje v prihodnosti na voljo vse več pametnih naprav. Med njimi bo najpomembnejša umetna inteligenca, ki jo bodo zastopali roboti in računalniki. Znanstveniki, ki jo ustvarjajo, umetno inteligenco namreč, so že dolgo časa navdušeni zlasti nad raziskovanjem možnosti, da bi dodobra razumeli tako imenovane learning genes. Navdušuje jih spoznanje, da človeške biološke celice, ki vsebujejo gene, kažejo značilnosti, za katere upravičeno domnevajo, da so neposredno povezane z inteligenco in s sposobnostjo človeškega bitja za učenje. Mene pa zanima neko drugo vprašanje. Ko opazujemo inteligentno vedenje in delovanje živih bitij, se sprašujemo, ali lahko naučimo robote  in druge mašine, da bi se učili sami od sebe, da bi se torej učili učiti, da bi razumeli samo učenje. Berem knjigo z naslovom Evolution of Artificial Neural Development: In search of learning genes, ki jo je spisal Gul Muhammad Khan, izšla pa je pred kratkim.

Zanima me torej vprašanje, ki izhaja neposredno iz vpogleda, da se vsako človeško bitje lahko nauči učiti, da lahko razume same procese učenje in da lahko vpliva nanje. Podrobneje: zanima me, kako se ljudje učijo, ko se soočajo z drugimi ljudmi, ki zastopajo radikalne ideje, vredne vsega razmisleka. Ali še natančneje: česa se bodo naučili iz spoznanja, da mora človeštvo v kratkem času narediti nekaj radikalnih in celo revolucionarnih sprememb, če sploh hoče preživeti.
 
Vprašanje je zares izzivalno, kajti doslej, na primer zadnjih petdeset let, ki minevajo od maja '68, ni bilo videti, da se človeštvo kot celota zares želi lotiti korenitih sprememb v kapitalističnem načinu življenja. Zakaj bi se torej nenadoma odločilo za korenite spremembe, o katerih že sto let in več govorijo Marx, Engels, Lenin in drugi ljudje, ki prav tako kot strokovnjaki za podnebne spremembe vedo, da kapitalizem, kakršnega poznamo, ni vzdržen in je dolgoročno poguben?
 
Tehnološka prihodnost je lahko tudi temni srednji vek, kajti osnovna lekcija, ki bi jo morali sprejeti ljudje že sedaj, je povsem na dlani, kar pomeni, da ne potrebujemo nadaljnjega učenja učenja in odkrivanja tople vode: kapitalistično razsipavanje z energijo zaradi kopičenja dobičkov je treba korenito spremeniti, zlasti pa v zelo kratkem času zelo zmanjšati.
 
Kako je mogoče naivno verjeti, da se kaj takega lahko zgodi? Če prisluhnemo, o čem razpravljajo te dni najbogatejši, ki tvorijo klub G20, v Argentini, v Buenos Airesu, ne moremo biti naivni, celo če hočemo biti. Takole povzema dogajanje Michael Roberts v svojem blogu (2. december 2018).
 
Dokler bodo globalni dobički naraščali, proizvodnja dobrin ne bo padla in investicije se ne bodo zmanjšale. Še več istega torej. V zadnjih mesecih so cene nafte vnovič zdrsnile, izgledi za rast dobičkov v letu 2019 pa hitro temnijo.
 
V naslednjih dneh vam bodo neskončnokrat želeli svetlo prihodnost in vse najboljše v novem letu. Argumenti jih kajpak ne bodo zanimali, saj se samo reče tako. Radikalne spremembe pa bodo kljub temu še naprej nujne.