Revolucija in ples

Ni mogoče izvesti revolucije brez plesa. Ko se ljudje organizirajo in povezujejo, da bi se upirali nepravičnostim in izkoriščanju, na primer neoliberalnim reformam, s katerimi skušajo vedno znova iztisniti iz delavcev še tisto malo, kar imajo, je tudi čas za ples.

Eden od paradoksov neoliberalnega kapitalizma je tale. Njegovi zagovorniki stavijo na preseganje egalitarnosti občestvenih kultur in pravice ljudi do osnovnega blagostanja ter vztrajajo, da potrebujejo ljudje predvsem moralo trgov in kulturo individualnih pravic. Drugače povedano. Ekonomske pravice varujejo moralo trgov in zasebne lastnike kapitala, vse to pa je pogoj blagostanja. Seveda je – za elito. Kaj pa vsi drugi ljudje? 
 
Vprašanje je zares dobro zastavljeno, kajti uspeh neoliberalizma, če ga lahko tako imenujemo, ni učinek morale trgov in zakonodaje, ki varuje zasebne lastnike kapitala, zlasti pa korporacije. Ne, je daleč od tega.
 
Uspeh neoliberalizma je v veliki meri posledica udejanjanja političnih argumentov, da je prerazporejanje premoženja in bogastva nevarno, da je enako nevarno vmešavanje države v trge, da je nevarno množično politično udejstvovanje ljudi.
 
Razvidno je, da so v orisani perspektivi ljudje zgolj zarukanci, ki imajo na tem svetu eno samo vlogo: da se podrejajo morali trgov in da na svobodnih trgih iščejo priložnosti za uresničevanje svojih interesov. Nerodno je le, da ljudje niso neumni in da ni mogoče vseh ljudi ves čas voditi za nos.
 
Stavke v Franciji, ki trajajo brez premora že več kot mesec dni, imajo nekaj značilnosti, zaradi katerih se velja spomniti podobnih dogodkov, ki so v preteklosti postavljali nova merila za boje delavcev zoper mehanizme družbenega življenja, ki večini ljudi onemogočajo dostop do kapitala, od njih pa terjajo podrejanje morali trgov in zakonitostim neoliberalnega življenja.
 
Nova merila v nasprotju s tem omogočajo nove oblike bojev, ki presegajo ustaljene rutinske načine pogovarjanja med socialnimi partnerji. Izhajajo iz kreativnosti in odprtosti ljudi, ki se ne bojijo misliti novih načinov boja, organiziranja in povezovanja.
 
To so najprej ljudje, ki niso niti pripravljeni poslušati argumentov zastopnikov neoliberalnega življenja. Neposlušnost je pomembna, kajti sodobni kapitalizem ima vse bolj značilnosti, ki jih nekateri avtorji označujejo z besedno zvezo nadzorovalni kapitalizem (surveillance capitalism).
 
Ta kapitalizem ima izjemno moč, da s pomočjo sodobnih digitalnih naprav natančno predvideva in napoveduje vedenje ljudi. Oboje omogoča tako popoln nadzor nad njimi, da nima para v zgodovini.
 
Živimo v prelomnem obdobju, piše Shoshana Zuboff v knjigi z naslovom The Age of Surveillance Capitalism: The Fight for a Human Future at the New Frontier of Power (PublicAffairs, 2019). Prelom izrisuje moč korporacij in vlad na eni strani ter moč propagandne mašinerije na drugi. Oboje omogoča oblikovanje človeških življenj in subjektivnosti, katerega razsežnosti si večina ljudi niti ne predstavlja, ter nadzorovanje tako oblikovanih eksistenc. Spoznanje ni nepomembno, kajti taka moč ohranja in povečuje družbene neenakosti.
 
Obenem pa se vendarle smemo vprašati še nekaj. So lahko vzvodi nadzorovalnega kapitalizma sočasno vzvodi opolnomočenja ljudi in oblikovanja novih oblik demokratičnih bojev za družbeno pravičnost?
 
Kapitalizem namreč nenehno odkriva in ustvarja nove odnose med kapitalom in politikami, in sicer s pomočjo operacij, ki omogočajo izkoriščanje naravnih virov, dela, podatkov, informacij, subjektivnosti ljudi in celih kultur skupnega življenja.
 
Natanko v tej perspektivi je treba prebrati še eno knjigo. Avtorja sta italijanski profesor politične ekonomije Sandro Mezzadra in njegov avstralski kolega Brett Neilson, naslov knjige pa je The Politics of Operations: Excavating Contemporary Capitalism (Duke University Press, 2019).
 
Prebrati jo je treba zaradi pomena globokega vpogleda v logiko sodobnega kapitalizma in pozivanja k oblikovanju novih kolektivnih politik za upiranje taisti logiki in njenemu preseganju. Konec januarja se bo svetovna elit izvršnih korporativnih direktorjev, vlagateljev in oblikovalcev politik zbrala v mondenem Davosu na Svetovnem gospodarskem forumu. Takoj bo jasno, da knjige niso prebrali in da jih morajo k preseganju pozivati – Greta Thunberg in drugi otroci.