DNEVNIK MARKSISTIČNEGA PSIHOLOGA
  • Blog

Razmišljanje, vera in užitek

10/17/2020

2 Comments

 
Nekdo mi reče, da mu je nekdo rekel, da se preveč zanašam za znanost in da sem naiven, ker mislim, da so vsi znanstveniki tudi moralni in etični ter da vedno pošteno priobčijo svoja spoznanja ter da so nepodkupljivi. To mnenje je tako zgrešeno, da ne zasluži nobene pozornosti, je pa obenem tudi simptom, ki zasluži analizo, saj je v teh časih zelo razširjen. Torej ga razčlenim.
Kdor se zanaša na znanost, se zanaša na poseben način razmišljanja in delovanja, ki nima nobene zveze z osebnostjo znanstvenikov. Beseda znanost je namreč označevalec za temeljno zmožnost človeškega bitja, da misli.
 
Vsak človek je opremljen z možgani, zato lahko razmišlja. Ker lahko razmišlja, to se itak dogaja samo od sebe že od rojstva naprej (pravzaprav se začne še nekoliko prej), lahko tudi razmišlja, kako razmišlja, o čem razmišlja; to imenujemo metakognicija.
 
Ko razmišlja, se dogaja nekaj izjemno zanimivega. Kot bi rekel Kant: iz kaosa ustvarja kozmos. Iz prvin sveta ustvarja urejene strukture.
 
Razmišljanje in spoznavanje sveta še vedno nima nobene zveze z osebnostjo. Ali pa jo celo ima.
 
Človek, ki razmišlja, postavlja hipoteze in jih preverja. Teorija zarote zato ne zasluži svojega imena, saj ni teorija, ker njeni nosilci in zastopniki ne preverjajo svojih hipotez na dovolj rigorozen način.
 
Razmišljanje o svetu spreminja človeka, ki je zato vse manj naiven, vse bolj je kritičen, to pa pomeni, da mu ni mogoče prodajati megle, ker je preprosto ne kupi. Pravimo, da nič več ne verjame, ker ve ali pa ima v rokah vsaj dobre hipoteze. Ni mu treba verjeti vanje, ker se sam prepriča.
 
A človek se sam ne more prepričati o vsem, saj ne more dostopati do vsega znanja, ker je življenje prekratko, zato potrebuje druge ljudi, ki delajo isto – razmišljajo. S tem pridemo do klasične razsvetljenske ideje o občestvu ljudi, ki mislijo in so kritični. Na tak način drug drugemu preprečujejo, da bi kdo postal naiven in bi začel verjeti, namesto da misli.
 
Spreminjanje človeka, ki misli in je kritičen do samega sebe, gre v pravo smer, kajti z razmišljanjem se dokoplje do temeljnega spoznanja o vrednosti življenja, eksistence in drugih ljudi. Ni čudno, da je etičnost prva filozofija.
 
Ljudje, ki razmišljajo na orisani način, so nepodkupljivi.
 
Na koncu velja poudariti, da je najpomembnejše izhodišče vsakega razmišljanja dvom. Ali kot je rekel Descartes že pred časom: dvomim o vsem, le o dvomu ne. Zakaj ne? Ker o njem ni mogoče dvomiti. Če dvomim o dvomu, ga potrjujem kot nekaj, o čemer je mogoče dvomiti. Torej dvomim. Če pa ne dvomim o njem, ga uporabljam kot metodološki dvom, saj brez njega ne morem misliti; torej tudi v tem primeru dvomim.
 
Aristotel pa bi pristavil lonček. Človek ne more narediti ničesar, da ne bi filozofiral ali razmišljal. Če razmišlja, pač razmišlja, če pa skuša dokazati, da je filozofiranje/razmišljanje nepotrebno, mora misliti, saj sicer ne more ničesar dokazati – torej še vedno misli oziroma filozofira.
 
Edino, kar lahko naredi, da bi se izognil razmišljanju, je, da ga omeji na ozko področje. Drugo ime za tako delovanje je – vera. Ta po definiciji ni kritična, čeprav ne moremo reči, da verujoči ljudje ne mislijo. Mislijo, le da znotraj zelo ozkega zaprtega polja enako verujočih. In skupinsko uživajo, kot bi podčrtal na koncu svojega ekspozeja Freud.
 
Dušan Rutar ni vernik in ga skupinski užitki verujočih zanimajo le kot predmet analize.   
2 Comments
notranji tuš iz nerjavečega jekla link
10/20/2020 09:58:21 pm

Hvala za deljenje tega članka. Čakam na vaše naslednje članke

Reply
GREGOR
11/3/2020 11:58:33 pm

Se strinjam delno,
Problem je, da je znanost danes tako kompleksna in mi poslušamo poenostavitve, ki so interpretaticje, tu je problem. In kdor interpretira ta lahko tudi zavaja.
Tako kot s statistiko...
Da, dvom......

Reply



Leave a Reply.

    AVTOR

    Dušan Rutar razvija tradicijo, pod katero sta se najprej podpisala Platon in Aristotel, ko sta spoznavala, katera je temeljna dolžnost človeškega bitja na tem svetu.

    Arhiv

    February 2022
    January 2022
    December 2021
    November 2021
    October 2021
    September 2021
    August 2021
    July 2021
    June 2021
    May 2021
    April 2021
    March 2021
    February 2021
    January 2021
    December 2020
    November 2020
    October 2020
    September 2020
    August 2020
    July 2020
    June 2020
    May 2020
    April 2020
    March 2020
    February 2020
    January 2020
    December 2019
    November 2019
    October 2019
    September 2019
    August 2019
    July 2019
    June 2019
    May 2019
    April 2019
    March 2019
    February 2019
    January 2019
    December 2018
    November 2018
    October 2018
    September 2018
    August 2018
    July 2018
    June 2018
    May 2018

    Kategorije

    All

    RSS Feed

Powered by Create your own unique website with customizable templates.
  • Blog