Ranljivost, država in sodelovanje

Moje branje Marxovega Kapitala ni povsem določilo nadaljnjega razmišljanja o naravi skupnega življenja ljudi, vsekakor pa ga je zaznamovalo. Marx namreč ni bil eden tistih avtorjev, ki se vkopljejo, potem pa ves čas ponavljajo isto. Spreminjal se je, spreminjalo se je tudi njegovo razumevanje družbenega življenja ljudi. Le kaj bi o tem povedal danes? Ker ne živi več, si skušamo povedati sami.

Njegova takratna razmišljanja so zame zelo pomembna, kajti ranljive družbene skupine se ne vključujejo v družbeno življenje že samo zato, ker je pri nekaterih ljudeh inkluzija v modi. Brez raziskovanja družbenega življenja je tako ali tako ne moremo dobro razumeti. Biti ranljivo družbeno bitje je zato tema, ki ni aktualna le za nekatere posameznike, za katere velja, da so ranljivi, ker je nekdo tako določil,  temveč je aktualna za celotno človeštvo, kajti nihče ni izvzet, ko steče beseda o podnebnih spremembah in njihovi prihodnosti. Z zanimanjem sem zato prebral razgovor s sociologom Michaelom Mannom (Maya Adereth, Neil Warner, https://www.versobooks.com/blogs/5292-power-states-and-wars).
 
Prebral sem ga, ker me je zanimalo, kaj reči danes o Marxovem razmišljanju o usodi države. Michael Mann: Edini način, kako lahko ljudje preživijo, je veliko večja stopnja sodelovanja med državami. Toda države ostajajo primarni akter; to smo videli v primeru pandemije, ki je bila seveda globalna. Toda odziv je bil posredovan v nacionalnem interesu, tudi če je škodoval velikemu delu sveta – na primer zaradi nezadostne dobave cepiv. Reševanje podnebnih sprememb bi zahtevalo bistveno več usklajevanja med državami. Ali so tega sposobne, ni jasno, a če bi to storile, bi si lahko predstavljali svet, v katerem je avtonomija posameznih držav veliko šibkejša.
 
Na tej poti smo. Država ne bi smela izgubiti moči, sodelovanje med državami se mora bistveno povečati, sicer nam bo trda predla. Lahko si tudi predstavljamo svet, v katerem več meddržavnega sodelovanja pomeni tudi več sodelovanja med ljudmi znotraj posamezne države. Potem se odpirajo nova obzorja za razumevanje položaja ranljivih družbenih skupin in inkluzije.
 
Inkluzija postane projekt, ki ne zajema le ranljivih družbenih skupin, temveč zajame čisto vse ljudi. Mann: Odpornost držav je posledica kombinacije dejavnikov. Eden izmed njih je človeška želja po redu, in ne neredu, to pa je nekaj, kar lahko storijo države, in je ena njihovih glavnih privlačnosti. Države lahko tudi prerazporedijo; zagotavljajo blaginjo v celotnem življenjskem ciklu za zadeve, kot sta javno zdravje in izobraževanje. Zato države verjetno ne bodo izginile.

Stari dobri Marx. Države danes močno potrebujemo. Utrudilo nas je verjetje, da bodo svobodni trgi rešili vse probleme in našli rešitve za težave, s katerimi se soočamo vsak dan. Jasno je postalo, da tega preprosto ne morejo narediti, da nekatere skupne zadeve lahko naredijo le države in da nekatere druge zadeve lahko rešimo le z novimi oblikami meddržavnega sodelovanja na globalni ravni.