DNEVNIK MARKSISTIČNEGA PSIHOLOGA
  • Blog

Psihologija v šoli pol stoletja pozneje

9/3/2020

3 Comments

 
Davnega leta 1899 so v ZDA izšla predavanja takrat slavnega psihologa Williama Jamesa, ki jih je imel za učitelje. Ti so od njega pričakovali, da jim pove, kako uspešno delati z učenci. Seveda je bilo treba najprej določiti, kaj sploh pomeni besedna zveza uspešno delo z učenci. Zadeva je postala precej jasna, ko je eden izmed njegovih učencev, psiholog in pedagog Granville Stanley Hall, postavil zadevo na noge. Takole je trdil: namesto da skušamo prilagoditi učence šoli (fitting the child to the school), bi se morala šola prilagajati učencem. Od takrat je minilo krepko več kot sto let. Koliko je šola prilagojena učencem danes? In kaj to sploh pomeni?
Najprej pomeni, da ima šola veliko odgovornost. Njena odgovornost je, da dobro oblikuje, strukturira, kar je imenoval Thorndike, še eden od Jamesovih učencev, classroom experience, izkušnjo razreda. Izkušnje kajpak nima razred, ima pa jo vsak učenec. In kaj je značilno za tako izkušnjo?
 
Za tako izkušnjo je značilno zlasti učinkovito učenje (efficient learning). A zgodbe s tem še ni konec, kajti odgovoriti moramo na vprašanje, kaj je učinkovito učenje. Je to učenje na pamet? Nikakor ni. Tako učenje je pravzaprav najmanj učinkovito. Vsak učenec ve, kaj to pomeni: naučeno pozabi v nekaj tednih.
 
Kaj je torej značilno za učinkovito učenje?
 
Najprej se zdi, da se morajo učenci naučiti vsega, kar ponujajo učitelji. A v tem je težava, kajti učencem ponujajo silno veliko. Pravzaprav bi lahko ponudili vsako leto več, saj je zaradi napredovanja znanosti na voljo več in več novih podatkov, dejstev, spoznanj in vsega drugega. Torej je vprašanje, kako izbrati, kaj izbrati, česa se sploh naučiti, kaj pa zanemariti in preskočiti.
 
Minila so desetletja in danes je še vedno aktualno vprašanje, kaj je učinkovito učenje, čeprav je odgovor na vprašanje kristalno jasen.
 
Že pred pol stoletja, v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, se je začela revolucija v šolskem polju. Psihologi so končno vzeli zalet in začeli širiti dobre ideje o tem, kaj je dobra šolska izkušnja, izkušnja razreda, kaj naj bi učenci doživeli v šolskih klopeh in česa naj bi se naučili.
 
V samo jedro šole so postavili preprosto idejo: a concern for individualizing the experience of students. Vsak učenec je drugačen, torej je odgovornost šole jasna: individualiziranje izobraževanja in vzgajanja otrok. Nič več množičnega dela po načelu vsi učenci morajo ob istem času početi isto in težiti k istim ciljem.
 
Katero učenje je torej najučinkovitejše, katera šolska izkušnja je z naskokom najboljša? Ko dela učenec tako, da mu je prijetno, da dela na ravni, na kateri je dober, da dela s svojim ritmom, da ima svoje cilje in je uspešen.
 
Tak način dela tako izvrstno ponazarja ples, ki ga odpleše fenomenalni Anthony Quinn v filmu Grk Zorba. Ni plesalec, a vseeno pleše. Ne ve, kako plesati pravilno, zato pleše po svoje. Začne skoraj nemogoče počasi, potem pa napreduje tako, da gledalca sezuje.
 
In se vpiše v zgodovino ne le filma, temveč celotne kulture.
3 Comments
Nada
9/4/2020 04:27:11 am

Gotovo je res, da je individualen pristop najbolj učinkovit. A potem bi morali imeti več učiteljev...tisti, ki imajo denar, pošljejo svoje otroke v neke elitne šole (govorim za tujino), mi pa se trudimo, da bi bil pouk povsod po Sloveniji enako kvaliteten (mislim predvsem na osnovno šolo). In spet trčimo ob zid - denar.
Primer: v posebni šoli, ki jo obiskuje mala nečakinja moje prijateljice, je bilo v prvem razredu šest otrok; z njimi so delali trije strokovnjaki: dve učiteljici in ena spremljevalka. Zdaj, v drugem razredu jih je dvanajst otrok; z njimi pa se ukvarjata le učiteljica in spremljevalka. Stanje je ubijajoče.
Mislim, da so pri nas javne šole kvalitetne, kljub denarnim stiskam.
Sposobni, psihično trdni otroci se bodo več ali manj uspešno prebili skozi leta izobraževanja, vprašanje pa je, v kakšno družbo bodo stopili!
Bodo uspešni učenci nadaljevali logiko ustvarjanja tehnoloških novosti, ki se prelevijo v material in nosijo denar, ki potem odteka v "projekte" za siromašenje Zemlje in ljudi kot celote in bo na svetu vse več za "družbo nekoristnih ljudi", ki se bodo znašli v getu...v getu ljudi brez dela?
V družbi narašča število ljudi s psihičnimi motnjami, ki nastanejo zaradi občutka, da so v družbi nepotrebni. Mladi imajo šole, znanje, a niso dovolj agresivni, da bi poiskali delo kjerkoli - če ga ni doma, pa v tujini.
Zdi se mi, da ne gradimo prijazne družbe. Pravi ples se šele začne po šoli...

Reply
Učitelj
9/4/2020 07:56:41 am

Nenaučeni ples - kako krasna iztočnica - gibanje, dotiki, telesnost, kreacija, odkrivanje ...

V svojih več kot 20 letih formalnega šolanja ni bilo niti ene same ure, ki bi jo lahko tako opisal.

Slehernik je v svoji telesnosti postal potencialna nevarnost. Po študijah sodeč je nekaj zadnjih desetletij večinski populaciji prineslo odtujenost v vseh ozirih. S Covidom se le uzakonja obstoječe - seveda ob podpori večine.

Življenje mi vedno znova sporoča naslednje: nove misli - ne premaknejo. Globoke krize - preobrazijo od znotraj.

Reply
Nada
9/4/2020 08:22:41 am

Bojim se, da preobrazba človeka oz.družbe res ni mogoča samo preko "dobrih misli"; škoda...čeprav se veliko umetnikov, mislecev trudi v tej smeri; npr. SMG program2020/21, ali Marko Pogačnik
http://www.markopogacnik.com/,
katerega delavnice obiskujem in vem, da dela na tem, da bi nastala večja skupina ljudi, ki bi ustvarili "zametek dobrih misli in dejanj" in to bi preobrazilo svet kot npr. kristalizacijko jedro, ki pospeši prehod raztopine v kristale.
Morda pa je kaj upanja!
Walter Benjamin je zapisal nekako takole: v največjem brezupu, ko vse izgleda nemogoče, naraste moč upanja, hotenja...
Bom napisala v izvirniku, če morda nisem prav prevedla:
Nur um der Hoffnungslosen willen ist uns die Hoffnung gegeben.

Reply



Leave a Reply.

    AVTOR

    Dušan Rutar razvija tradicijo, pod katero sta se najprej podpisala Platon in Aristotel, ko sta spoznavala, katera je temeljna dolžnost človeškega bitja na tem svetu.

    Arhiv

    February 2022
    January 2022
    December 2021
    November 2021
    October 2021
    September 2021
    August 2021
    July 2021
    June 2021
    May 2021
    April 2021
    March 2021
    February 2021
    January 2021
    December 2020
    November 2020
    October 2020
    September 2020
    August 2020
    July 2020
    June 2020
    May 2020
    April 2020
    March 2020
    February 2020
    January 2020
    December 2019
    November 2019
    October 2019
    September 2019
    August 2019
    July 2019
    June 2019
    May 2019
    April 2019
    March 2019
    February 2019
    January 2019
    December 2018
    November 2018
    October 2018
    September 2018
    August 2018
    July 2018
    June 2018
    May 2018

    Kategorije

    All

    RSS Feed

Powered by Create your own unique website with customizable templates.
  • Blog