Proti posvetovalni demokraciji

Kako je mogoče, da so ljudje na cestah, v rokah držijo transparente in protestirajo proti temu, da bi Slovenija uradno sprejela in podprla mednarodno deklaracijo, ki se imenuje Marrakesh Political Declaration? Sprejeta je bil drugega maja letos, predstavniki številnih držav, ki so jo oblikovali, pa se pisno zavezujejo, da bo program dela, ki sledi deklaraciji, usklajen s principi dela na petih področjih akcijskega načrta, ki se imenuje Valletta Joint Action Plan (JVAP). Začetno vprašanje zastavljam zato, ker preprosto ne verjamem, da so protestniki do včerajšnjega dne natančno prebrali dokument, kar pomeni, da bodisi ne vedo, zakaj so sploh na ulicah, bodisi zgolj sledijo ljubljenemu voditelju, ki trdi, da bo na referendumu vprašal ljudstvo, če je sploh voljno slediti dokumentu, ker meni, da ni dovolj dober. Sam sem ga natančno prebral, zato lahko že sedaj rečem, da smo priča čisti manipulaciji, ki ji bo verjetno sledilo še več manipuliranja. Naj grem po vrsti.

Dokument, deklaracija torej, izrecno poudarja, da bodo akcijski načrti posamičnih držav, ki ga bodo sprejele in s tem podprle, sledili načelom delovanja na petih področjih, ki jih citiram v nadaljevanju.  
 
Prvo področje. Razvojne koristi migracij (development benefits of migration). Podpisniki deklaracije so očitno ugotovili, da so migracije tudi produktivne, koristne za posamezne države, da migranti prispevajo k rasti DBP-ja, da so delavci, katerih delovno silo velja izkoristiti v obče dobro.
 
Naprej. Analiziranje pravih vzrokov za migracije in nasilno razseljevanje ljudi (addressing root causes of irregular migration and forced displacement). Pojasnilo ni potrebno, saj tudi moja stara mama takoj razume, za kaj se zavzemajo podpisniki.
 
Drugo področje. Legalne migracije in mobilnost ljudi (legal migration and  mobility). Tudi tu komentar ni potreben, saj ni že kar vsaka migracija nelegalna.
 
Tretje področje. Zaščita ljudi in nudenje azila (protection and asylum). Velja kot zgoraj.   
 
Četrto področje. Boj zoper neregularne migracije, tihotapljenje ljudi in trgovino z njimi (prevention of and fight against irregular migration, migrant smuggling and  trafficking in human beings). Da se ne ponavljam.
 
Peto področje. Vračanje ljudi, vnovično sprejemanje, vključevanje v družbo (return, readmission and reintegration).
 
Že iz tega kratkega uvodnega razmišljanja o vrednosti in pomenu deklaracije, ki se prav tako izrecno sklicuje na človekove pravice, zaščito ljudi, zlasti žensk in otrok, na povečano pozornost na boj zoper ksenofobijo, rasizem in diskriminiranje ljudi (increased attention to the fight against xenophobia, racism and discrimination), je razvidno, da je z nekaterimi ljudmi v tej deželi nekaj hudo narobe, če v dokumentu prepoznavajo nevarnosti, grožnje in druge katastrofalne probleme, zaradi katerih bi bilo treba spraševati ljudstvo, kaj meni o njem.
 
V tem primeru sem proti demokraciji, če ta pomeni spraševanje ljudstva o pomenu dokumenta, ki ga najverjetneje ni natančno prebralo, preštudiralo, ustrezno razložilo, kritično ovrednotilo v širšem in celo globalnem političnem, družbenem, ekonomskem in zgodovinskem kontekstu, če filozofski in znanstveni kontekst kar izpustim, da ne bo vsega preveč, saj je znano, da ljudje malo berejo in neradi kritično razmišljajo, kar ni čudno, saj številni niti ne znajo.
 
Takih ljudi preprosto ne sprašujete o pomenu dokumentov ali pa jim s propagando položite v usta, kaj morajo reči, to pa ni nič drugega kot manipulacija.