Prihodnost ni več, kar je bila

Danes je črni petek. To preprosto pomeni, da bodo ljudje po vsem svetu zapravili milijarde evrov za nakupovanje stvari. Pričakovano. In nekoliko bizarno, kajti v času, ko postaja naša zmožnost za zaslužek bolj nestabilna in neredna, postane še bolj nemogoče potrošiti vse stvari, za katere nam dopovedujejo, da jih potrebujemo, da bi bili srečni, kot zapiše Tansy E. Hoskins v svojem blogu (23. november 2020) z naslovom Bleak Friday. In nostalgično se spominjam prvih srečanj z Marxom in njegovo idejo, da človek lahko izgublja temeljni občutek eksistence in njene vrednosti, dejstva, da živi, biva, in postaja vse bolj prepričan, da mora kopičiti predmete, stvari in blago ter imeti vse skupaj v lasti. V letošnjem obdobju izoliranosti, samotnosti in osamljenosti je zato še bolj kot sicer očitno, da nam divje premikanje po spletnih mestih in nakupovanje stvari oziroma predmetov ne bo čisto nič nadomestilo tega, kar bi lahko imeli med seboj, pa pogosto nimamo, ker vse preveč verjamemo, da lahko stvari nekako zapolnijo praznino naših življenj, čeprav obenem dobro vemo, da smo lahko izpolnjeni le skupaj z drugimi ljudmi, ne pa kot samotna bitja, izolirana v svojih mehurčkih in obdana z goro poceni mrtvih stvari.

V pričakovanju nakupovalnega delirija berem, kaj o tem dogodku misli ekonomist Yanis Varoufakis za Progressive International. To je globalna pobuda, ki združuje napredne levičarske skupine, politike in intelektualce, vključno z Varoufakisom, prof. Noamom Chomskim in Berniejem Sandersom, ter UNI Global, sindikalno zvezo, ki zastopa 20 milijonov delavcev, vključno z britanskim sindikatom GMB, kot berem v današnji številki časnika The Guardian (Damien Gayle, Yanis Varoufakis calls for Black Friday boycott of Amazon). Z bojkotom Amazona boste dodali svojo moč mednarodni koaliciji delavcev in aktivistov, pravi Varoufakis. Amazon namreč ni samo podjetje. To ni zgolj monopolna mega firma. Je veliko več in veliko slabše od tega. Je steber novega tehnofevdalizma (prav tam).
 
Amazon je mašinerija, ki ne obrača milijard dolarjev, saj obrača bilijone. Ne obstaja država na tem planetu, ki bi lahko vplivala nanjo. Ima več moči kot najmočnejše vlade. Varoufakis ima zato prav: znašli smo se v novem fevdalizmu.
 
V novem fevdalizmu se je nekaj nepopravljivo spremenilo. Mislim, da spremembo dobro opiše Aaron Benanav v knjigi z naslovom Automation and the Future of Work (Verso, 2020): kolektivne potrebe niso več namenjene razmisleku, potrebe posameznikov pa se lahko izrazijo izključno s sistemom cen. Kolektivi torej niso pomembni, občestva so nepomembna, posamezniki pa lahko vse potrebe in želje zadovoljijo prek mega korporacij, ki zanje izdelujejo orjaške količine predmetov.
 
Odgovor korporacije na očitke o izkoriščanju in pozive k bojkotu črnega petka je prav tako pričakovan in bi ga bilo mogoče napisati že vnaprej. Amazon ima dobre izkušnje s podpiranjem naših zaposlenih [delavcev], strank in občestev, vključno z zagotavljanjem varnih delovnih pogojev, konkurenčnih plač in velikih ugodnosti, in vodi na področju boja proti podnebnim spremembam, z zavezo Climate Pledge, da bo do leta 2040 brezogljično podjetje, poleg tega pa plačuje letno milijarde funtov davkov po vsem svetu (prav tam).
 
Vse je torej v najlepšem redu, vse raste in vse napreduje, da bo svet jutri boljši in še bolj uravnotežen, kot je danes. Ni treba delati na sebi, ker se svet spreminja kar sam od sebe, ni treba bojkotirati črnega petka, ampak ga je treba podpirati, da bo Amazon še bolje skrbel za svoje delavce in bodo ti še srečnejši, kot že so. Varoufakis, Chomsky in drugi levičarji se povsem motijo, ko vznemirjajo ljudi in jih nagovarjajo, da bi zadovoljevali svoje sebične interese.
 
Saj res, kakšne sebične interese pa ima Noam Chomsky, ki bo čez teden dni dopolnil 92 let?