Prihodnost je privatna

Sveti Avguštin je pred stoletji opisal pomenljivo povezanost med [družbeno] pravičnostjo, suverenostjo [oblasti] in organiziranim ropanjem ljudi. Takole je rekel: odštejte pravičnost, pa dobite suverenost, ki ni nič drugega kot organizirano ropanje ljudi. Sveti mož kajpak ni mogel vedeti ničesar o kapitalizmu, vedel pa je, da brez pravičnosti ni mogoče živeti egalitarnega in zares demokratičnega življenja.

Predvčerajšnjim sem imel predavanje iz letošnjega ciklusa Kritične pozitivne psihologije. Povedal sem zgodbo, kako nadgraditi drugo zgodbo, ki pripoveduje, kako industrija sreče ugrablja ideje pozitivni psihologiji in jih prilagaja svobodnim trgom, kjer potekajo spopadi za dobičke. Resnično, del sodobne psihologije, ne le pozitivne, so že zdavnaj ugrabili šarlatani, povzpetniki in drugi ljudje, ki jih zanima dobičkonosnost. Tudi s pozitivno psihologijo je tako mogoče bajno obogateti in nekateri ljudje dejansko so obogateli z njo, bogatijo pa tudi prav zdaj. Ker so ljudje potrošniki še vedno pripravljeni verjeti čarovnikom, ideologom in sofistom, prodajalcem megle in tem, ki znajo, to jim moramo priznati, manipulirati s človeškim trpljenjem. Začetno zgodbo sem torej nadgradil, kot sledi.
 
Prihodnost je privatna, je pred časom vzneseno zatrdil mladenič z imenom Mark Zuckerberg. Ljudje, ki so bili takrat v dvorani z njim, so mu ob teh besedah navdušeno ploskali. A nad čem so bili tako navdušeni? Mladenič jim je namreč sporočil, da bodo v prihodnosti zmogljive digitalne mašine vedele o njih čisto vse. Še več. Vedele bodo celo, kaj se dogaja v njihovi notranjosti, če bodo bolni, na primer, vedele bodo, kaj se dogaja v njihovi psihični notranjosti. Je res smiselno biti nad vsem tem vpogledom navdušen?
 
Ljudje dajemo od sebe vsak dan ogromno podatkov, ne da bi sploh vedeli. Naprave, ki nas obdajajo, nenehno zbirajo podatke o nas in jih prenašajo na strežnike. Vaš pametni avto zato ve vse o tem, kaj počnete, ko se vozite naokoli.
 
Zmogljivi algoritmi zbirajo podatke o vaših vzorcih vedenja, razmišljanja, čustvovanje, kot to sicer delajo psihologi. Ničesar drugega ne delajo. Potem vzorce analizirajo in interpretirajo, kot to počno psihologi. Zakaj, čemu psihologi to delajo? Da bi napovedovali prihodnje vzorce vedenja in delovanja ljudi, da bi vplivali nanje, da bi pomagali ljudem; tako je njihovo vzvišeno poslanstvo. Enako delajo lastniki sodobnih algoritmov.
 
Razlage vašega vedenja in delovanja nato zapakirajo v modele, te pa prodajajo. Z njimi trgujejo za dobičke. Ne gre le za to, da o vas vedo več, kot veste sami, pozabite na teorije zarote, pomembnejše je, da znajo razlagati vaše vedenje bolj zanesljivo in veljavno, kot to znate sami, ker niste psihologi. Torej prej kot vi vedo, kaj boste počeli v prihodnosti, česa si boste želeli, kaj boste potrebovali. In vse to delajo v vaše dobro, za blaginjo potrošnikov, ker to tudi ste. Vaše potrebe in želje zadovoljujejo tako, kot jih ne more zadovoljevati nihče drug. So vaši najbolj intimni prijatelji in skrbniki, zavetniki in zavezniki, zato ima Zuckerberg absolutno prav, ko trdi, da je prihodnost privatna/intimna.
 
Taka prihodnost je do vrha napolnjena s čarovnijo. Subliminalno pogojevanje ljudi in polno izkoriščanje narave nezavednega ustvarja svet, v katerem so ljudje domnevno srečni, medtem ko se povečuje verjetnost, da še zmogljivejši algoritmi omogočajo tem, ki imajo dostop do kapitala, da ne le povečajo količino kapitala, ki je v njihovih rokah, temveč obenem povečujejo nadzor nad ljudmi, saj je mogoče daleč vnaprej vedeti, kaj bodo počeli, kako se bodo vedli in kaj bodo razmišljali. Orwell se lahko samo čudi in se uči.