Presenečenje, zaskrbljenost in tesnoba

​Znanstveniki so že pred nastopom novega leta napovedali, da bo leto 2023 izjemno toplo, morda najtoplejše, odkar človeštvo meri temperature. Letošnja zima, ki to pravzaprav ni bila, se res počasi bliža koncu, poročila iz sveta pa potrjujejo napovedi znanstvenikov. Ponekod je pomlad že v polnem teku, na primer na jugu ZDA in v New Yorku, kot poroča današnji The Guardian (Oliver Milman, Aliya Uteuova, Parts of US see earliest spring conditions on record: ‘Climate change playing out in real time’). In tako kot vedno so nekateri ljudje navdušeni nad lepim vremenom, medtem ko so nekateri drugi presenečeni, zaskrbljeni in tesnobni. Presenečenje je nenavadno, če se spomnimo samo lanskega leta, zaskrbljenost in tesnoba sta sicer na mestu, toda oboje bo še naprej bolj ali manj vezano na redke posameznike, ki se zavedajo, kaj se dogaja na tem planetu in jim niso tuji objektivni podatki o podnebnih spremembah, medtem ko bo večino še naprej prepričeval novorek, da je vse pod nadzorom, da so podnebne spremembe nekaj, kar obvladujemo in bomo v bližnji prihodnosti obvladovali do take mere, da se ni treba bati za prihodnost, da torej tesnoba in zaskrbljenost nista na mestu. Tako bo, kot je vedno bilo – več istega.

Vendar se krepko motijo. Eksistencialna tesnoba je tako rekoč organski, naravni del življenja in eksistence, ki se je ljudje zavedamo. Spremlja zavest o lastni končnosti, smrtnosti in nesmiselnosti življenja v neskončnem, praznem, temnem in ekstremno mrzlem vesolju. Ljudje ne moremo zlahka odkriti Smisla življenja, tega pa ne moremo, ker ga preprosto ni. Lahko ga ustvarjamo, a tesnoba je še vedno navzoča. Kdor jo zanika, jo pač samo zanika, zaradi takega magičnega razmišljanja še ne izgine.
 
Naše eksistence so izjemno krhke in zelo malo je treba, da se veselo razpoloženje umakne in se pojavi tesnoba. Verjamem, da to ve vsakdo, če je le malo iskren in pošten do sebe, če torej ne uporablja ves čas obrambnega mehanizma zanikanja, če tajbe niti ne omenjam. Naj potegnem vzporednico.
 
Pravkar mineva leto dni od bizarne vojne v Ukrajini in še bolj norih razlag ter interpretacij te vojne, ki prihajajo iz Moskve. Ves svet je bolj ali manj nemočen pred enim samim človekom, ki spretno rožlja z orožjem in občasno obljubi še kak jedrski izstrelek, če Zahod ne bo ravnal skrajno previdno z njim.
 
Resnično, ponekod že cvetijo sadna drevesa, a zaslepljenost številnih ljudi je velika. Dr. Deborah Landau, direktorica ekološkega upravljanja pri Nature Conservancy, je dejala, da bodo ljudje zaradi višjih cen nekaterih živil, odvisnih od opraševalcev, in širjenja bolezni, ki jih prenašajo klopi, začeli odkrivati prave stroške zgodnje pomladi, čeprav posledice tega večini še vedno niso očitne (prav tam).
 
Prevladovalo pa bo širjenje idej in mnenj o lepi pomladi in čudovito toplih dnevih. In ko jim bodo sledili vroči poletni dnevi, se bodo številni še naprej sončili na plažah. Vsake toliko časa pa bo ta ali oni politik namenil volivcem nekaj lepih stavkov, da bodo lahko še naprej verjeli, da je vse pod nadzorom in da so podnebne spremembe tako rekoč že preteklost.
 
V resnici pa se jim niti sanja ne, kaj se bo zares dogajalo v prihajajočih letih. In najbrž jim ne bo prišlo na misel, da bi prebrali knjigo, ki se je pravkar lotevam: Binita Phartiyal, Rahul Mohan, Supriyo Chakraborty, Venkatesh Dutta, Anil Kumar Gupta (ured.). Climate Change and Environmental Impacts: Past, Present and Future Perspective (Springer, 2023).
 
Rdeča nit knjige? Ekstremni vremenski dogodki v skoraj vseh regijah sveta, ki vključujejo prekomerno izgubo človeških življenj in premoženja, povzročajo tesnobo v družbi in postavljajo izzive pred znanstvenike in načrtovalce.