DNEVNIK MARKSISTIČNEGA PSIHOLOGA
  • Blog

Post v volčjem gozdu

2/16/2021

3 Comments

 
Ali lahko človek, četudi je na vrhu oblasti, dela, kar hoče? Seveda ne, tako se samo reče. No, lahko počne, kar hoče, če vlada v Severni Koreji, v demokratičnih družbah pač ne more. Tudi če bi poskusil delati, kar bi hotel, bi hitro spoznal moč demokracije. Pa vendar je smiselno prav v luči zapisanega vnovič premisliti pomen štiridesetdnevnega posta, ki se za nekatere vernike pričenja prav danes. Ne vem sicer, zakaj se človek ne bi postil tudi sicer, na primer enkrat tedensko, kot se postim sam, ali vsak dan, to imenujemo s tujko intermittent fasting, ampak tako je udobneje. Post vernikov spremlja besednjak, ki naj bi bil zgovoren: večja skrb za bližnje; potresanje s pepelom; odrekanje napuhu; hrani in pijači; duhovna prenova, da bom laže molil; odpovedovanje napakam ali njihova omilitev. Če bi bilo vse res tako preprosto, bi bili navdušeni in svet bi se z ljudmi vred hitro spreminjal na bolje, vendar preprosto ni. V volčjem gozdu namreč ni mogoče uvesti nobenega (novega) zakona. Tudi kadar je drugi človek neskončen zame, kot bi nemara pripomnil Emmanuel Lévinas, lahko omejim obseg svojih dolžnosti do njega do neke mere, vendar le do neke mere. Razumevanje odgovornosti do bližnjega, do sočloveka sicer pomeni omejevanje mojih dolžnosti in ne potiska v ospredje mojih pravic, toda človek se težko spreminja, zlasti pa se ne more kar odreči napuhu in vsemu temu, kar je sicer organski del vsakdanjega življenja, za katerega večkrat kdo reče, da se je treba v njem obnašati tako, kot terjajo zakoni kapitalistične proizvodnje in potrošnje dobrin. A Jezus definitivno ni bil kapitalist. Danes imam predavanje.
Človeško bitje lahko preživi samo v civiliziranem in z zakoni urejenem svetu. To je najprej svet, v katerem nihče ne more delati, kar bi hotel, obenem pa je tudi svet, v katerem medsebojne pogodbe, medsebojni dogovori zmanjšujejo možnosti, da bi sosed ubil soseda, in možnosti, da bi se vsakdo žrtvoval za druge ljudi. Jezusovo držo v svetu je zato težko razumeti in sprejeti, podobno nihče ne bi želel živeti v svetu, v katerem je človek človeku volk. Obstaja tretja pot.
 
Tretja pot ni monopol moči, ni prevlada nad političnimi nasprotniki. Ne pomeni varovanja naravnih pravic državljanov. Ni niti izbruh ljudske volje. Kaj potem je?
 
Tretja pot je skrb za druge ljudi. Natančneje: je skrb za njihovo lakoto. Ali kot pravi Lévinas ob branju Talmuda: Kaj naj bi delal kruh pred božjim pogledom, če se ne ozira na ljudi? Kateri drugi namen naj bi imel, če ne tega, da nahrani ljudi?
 
Naj se torej posamezniki omejujejo in odrekajo, da bi lačni lahko jedli? Natanko tako. Taka drža ni niti ohranjanje monopola moči niti žrtvovanje za druge. Sploh pa ne pomeni rasti vsega, da bi bila elita še bogatejša.
 
Na začetku je torej lakota ljudi. Je lakota posameznika, vsakega posameznika, ne le nekaterih. Ali kot piše Annabel Herzog v izvrstni knjigi z naslovom Levinas's Politics: Justice, Mercy, Universality: Lakota je začetek, izhodišče odnosa med Bogom in svetom.
 
Post je zato na mestu in mislim, da je prav, da se postim vsak teden, ne le takrat, ko je to zapovedano ali pričakovano. Pričakujem celo, da se postim vsak dan. To obenem pomeni, da ne jem in da globoko dojemam, kaj je božansko.
 
Božansko je učinek, ni danost in ni od nekdaj; Bog ni bitje. Je učinek mojih odločitev, mojega postenja, je milost in je pravičnost. Če se ne omejujem, ne morem dojeti ne enega in ne drugega. Potem ne morem razumeti niti, zakaj je božansko nad menoj, zakaj me presega, zakaj sega daleč onkraj meja mojega ega, zakaj je ne le učinek mojih odločitev, temveč je tudi vir mojega odločanja, ki mora biti zavezano milosti in pravičnosti. Vse to pa se mora in more dogajati le v občestvu, v skupnosti ljudi; vsega tega ne more delati en sam človek, osamljeni ego.
 
Le v skupnosti, v kateri ni monopola moči, če ljudje, tudi oblastniki, saj so zgolj ljudje, dojamejo pomen nujnosti razmerij med božanskim in svetom.
3 Comments
Nada
2/17/2021 02:25:00 am

V tem volčjem gozdu se malega človeka (mene) včasih poloti obup. Močno se strinjam z izjavo dr. Leva Krefta, da sta upor in odpor edini obliki, s katerima se lahko odpre politični prostor.
A ko razmišljam o vsej človeški zgodovini, se sprašuejm, kako bi izgledal človeški svet, če bi od nekdaj vse prepustili elitam, gospodarjam, tiranom... da bi se mali človek pustil do neskončnosti mleti in mleti... kaj bi nastalo??
Ali je šah res edina možna igra? ... žrtovanje toliko in toliko kmetov, ki nosijo v sebi kraljevske talente... ??

Reply
vesolc link
2/17/2021 12:59:49 pm

Mali clovek ne obstaja

Devetnajstega Januarja letost je klasicna kitajska igra go zamenjala srednjeveski šah

poroka oblasti in kapitala je smrt kulture

lep pozdrav

Odred Korensko Sedlo Osem | tovarna rog

Reply
Yamuna lila devi dasi
2/17/2021 02:45:32 pm

Postenje za druga bitja je znak ponižnosti. Dobro izhodišče za manjšanje lažnega ega. Bog je Vrhovna Osebnost oz. Absolutna Resnica.

Reply



Leave a Reply.

    AVTOR

    Dušan Rutar razvija tradicijo, pod katero sta se najprej podpisala Platon in Aristotel, ko sta spoznavala, katera je temeljna dolžnost človeškega bitja na tem svetu.

    Arhiv

    November 2020
    October 2020
    September 2020
    August 2020
    July 2020
    June 2020
    May 2020
    April 2020
    March 2020
    February 2020
    January 2020
    December 2019
    November 2019
    October 2019
    September 2019
    August 2019
    July 2019
    June 2019
    May 2019
    April 2019
    March 2019
    February 2019
    January 2019
    December 2018
    November 2018
    October 2018
    September 2018
    August 2018
    July 2018
    June 2018
    May 2018

    Kategorije

    All

    RSS Feed

Powered by Create your own unique website with customizable templates.
  • Blog