Poročilo iz podpodja

Včeraj je bil mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. Lepo in prav. Veliko spodbudnih besed smo slišali. In lepih klišejev. In propagande in vsega drugega. Kako pa je v praksi? Takole mi vedno znova poročajo ženske, žrtve spolnega nasilja, o čemer sva z Ano pred časom napisala štiri knjižice.

V službi me nadleguje moški, ki je precej višje na položaju, kot sem sama. Me kliče v pisarno in vabi na kosilo.
 
Ne morem se mu ogniti. Danes sem sicer skušala prijazno zavrniti povabilo na kosilo, vendar me ni slišal. Moram pa v njegovo pisarno, ker me vedno znova pokliče. Ker mi je nadrejen, se moram odzvati, ne morem si privoščiti in mu reči, da ne pridem. 
 
Ko pridem v pisarno, vstane in stol ponudi meni. Ko delam na njegovem računalniku, ker želi, da mu nekaj pokažem, pravi, da sam ne zna, stoji tesno za mano in se me slučajno (!) večkrat dotakne. Kar se tiče dotikov, še nekako preživim, najbolj me je strah tega, da ne vem, kam gleda, ko stoji za mano, in ne vem, kaj si misli. Ne vem, kaj mi lahko naredi.
 
To je tako tipična pripoved, da bi jih lahko nanizal še sto enakih ali zelo podobnih, pa bi komaj popraskal po površini. In ženske so po navadi nemočne. Bojijo se posledic. Ne postavijo meje, kot se reče v žargonu. Vse vedo: da je meja potrebna, da gre za spolno nadlegovanje, da jim moški kratijo pravico do nedotakljivosti, da nimajo take pravice … Vednost ne pomaga dosti.
 
Seveda ne pomaga, ker je položaj izjemno zahteven. Če kaj storijo, če na primer nežno postavijo mejo, so lahko posledice strašne. Če ne storijo ničesar, ne morejo vedeti, kaj vse še sledi. Možakarja lahko tožijo, a na sodišču potrebujejo dokaze. Zadeva je tako zapletena, da večina žensk raje molče trpi in prenaša vse skupaj, obenem pa upa, da ne bo še slabše.
 
Ne sprenevedajmo se: takih zgodb je brezmejno veliko.
 
Psihološko vzeto, so namreč taki moški izjemno nevarni. V resnici so kastrirani slabiči in spolno nedozoreli tipi, toda zaradi položaja, ki ga imajo, hierarhije pa so še vedno povsod, imajo moč, si želijo moči in so sposobni zlorabiti jo, kadar hočeš.
 
Pomembno vlogo pri tem tradicionalno razumevanje žensk. Melinda R. York v knjigi Gender Attitudes and Violence against Women raziskuje prav vpliv tradicionalnega razmišljanja o spolni vlogi žensk na spolno nadlegovanje, spolno nasilje in nasilje nad ženskami za zaprti vrati doma.  
 
Pomembno vlogo pri tem ima socialni kapital, ugotavlja. To ne pomeni, da je spolnega nadlegovanja žensk nujno manj tam, kjer imajo ljudje več socialnega kapitala, povezava med obema pa vseeno ni zanemarljiva, kar pomeni, da je spodbujanje in razvijanje socialne in čustvene inteligence že v otroštvu pomemben dejavniki v boju zoper nasilje nad ženskami oziroma zoper vsako nasilje.
 
Prav socialna in čustvena inteligenca sta področji, ki sta še vedno precej zanemarjeni. Ne le za zaprtimi vrati domov, pač pa tudi v vrtcih in kasneje v šolah. In skoraj nemogoče je pričakovati, da bodo ljudje socialno in čustveno inteligentni, če se niso nikoli poučili, kaj to sploh je.