Pomladni obeti in strateške odločitve o naši prihodnosti

Znanstveniki opozarjajo, da bo letošnjo pomlad najverjetneje prevladoval novi sev koronavirusa, ki ga imenujejo britanska različica virusa. Morda bo prišel kot orkan. In medtem ko nekateri ljudje še vedno zanikajo obstoječi smrtonosni virus, je že na poti še nevarnejši. Čisto mogoče je, da bodo zanikali tudi tega, vendar zanikanje realnosti še ne pomeni, da ta ne obstaja. Spopadanje z virusom terja veliko znanja, terja pa tudi veliko modrosti in zmožnosti ljudi za pametne poteze. In psihologi so že zdavnaj dokazali, da ni nobene nujnosti, da celo najinteligentnejši ljudje vlečejo same pametne poteze. Nujno je zato doumeti pomen čustvene inteligence. Inteligentno razmišljanje o prihodnosti nam tako postreže z nekaterimi uvidi, ki bodo v bodočnosti zelo pomembni, zlasti pa bodo naddoločali prihodnja modrovanja, kako poskrbeti za viruse in podnebne spremembe, v Sloveniji pa tudi, katere poklice zares potrebujemo in za katere se samo zdi, da jih.

Naddoločali jih bodo interesi mladih ljudi. Interesi ali želje pa so nekaj, česar država ne more administrativno določati. Psihologija nam namreč pove, kako nastajajo interesi, kako se oblikujejo želje ljudi, kateri dejavniki vplivajo na razmišljanja mladih ljudi, v kakšnem svetu bi radi živeli in katero delo bi opravljali, da bodo učinkoviti in zadovoljni, morda pa celo srečni. Tega ne določa niti gospodarstvo, kajti družbeno življenje ljudi je v rokah – samih ljudi. Prihodnje družbeno življenje ljudi pa je v rokah – današnjih mladih ljudi. Prav zato je dobro prebrati kako študijo o njihovih aspiracijah, željah, interesih, potrebah, ne pa ocenjevati prihodnosti čez palec. Študija ima naslov Dream Jobs?: Teenagers' Career Aspirations and the Future of Work (OECD, 2020).
 
Prične se z zelo preprostim, a pomembnim zapisom: Pomembne so poklicne težnje mladih. Vrsta longitudinalnih študij je pokazala, da so najstniške karierne aspiracije dober napovednik delovnih mest, na katerih se bodo zaposlili kot odrasli ljudje. Podatkovna baza OECD PISA ponuja edinstven mehanizem za razumevanje poklicnih želja 15-letnikov in kako so se te spreminjale skozi čas.
 
Primerjalne študije tako kažejo, da se v dvajsetih letih, od leta 2000 do leta 2020, poklicne želje najstnikov niso bistveno spremenile. Pri deklicah so na prvih petih mestih: zdravnice, učiteljice, menedžerke, policistke, odvetnice, medicinske sestre in babice. Leta 2000 je bil razpored želja takle: učiteljice, zdravnice, odvetnice, psihologinje, medicinske sestre in babice. Fantje (2000): menedžerji, strokovnjaki za računalništvo, inženirji, zdravniki, športniki. Danes: inženirji, menedžerji, zdravniki, strokovnjaki za računalništvo, športniki.

Dodati velja le še tole. O prihodnosti mladih in njihovih poklicih ne odloča vlada, morda v Severni Koreji, ampak to je druga zgodba, temveč mladi ljudje, vključeni v to, kar imenujemo razvijanje poklicne kariere.
 
Pregledi znanstvene literature kažejo, da lahko mladi, ki med svojim šolanjem sodelujejo pri dejavnostih za razvoj kariere, večinoma, vendar ne vedno, pričakujejo pozitivne spremembe v šolski uspešnosti in kasnejšem delovnem življenju. Učinkovite dejavnosti kariernega razvijanja jim lahko pomagajo do boljšega razumevanja razmerij med izobraževanjem in zaposlitvijo, širijo njihove poklicne želje in jim pomagajo do večjega vpogleda, kaj morajo storiti, da dosežejo svoje cilje. Kakovost zagotovljenih smernic je tako pomembna kot razpoložljivost skladnega programa sorodnih dejavnosti, ki se izvajajo v času šolanja.
 
Družboslovna in humanistična misel bo vse pomembnejša natanko zaradi uvodnega ugotavljanja o naravi prihodnosti, ki jo bodo močno zaznamovale podnebne spremembe, ki že nekaj časa kličejo po radikalnih družbenih spremembah. A po njih ne kličejo le podnebne spremembe.
 
Ali kot je zapisal Michael Roberts ob zadnjih dogajanjih na svetovnih borzah (28. januar 2021): Ta majhna zgodba o GameStop-u kaže, da so podjetja in privatni pokojninski skladi, ki jih vodijo »pametnjakoviči«, resnično grožnja za delovne ljudi. Potrebujemo namreč državne pokojninske sklade, ki niso odvisni od nestanovitnosti finančne igre. Nekaj ​​majhnih vlagateljev je v tem zadnjem spopadu požgalo velike hedge sklade in želijo te minione izvleči iz igre. Delovni ljudje pa bi si morali želeti, da to igro sploh popolnoma ustavijo.
 
Humanistična in družboslovna misel sta po definiciji revolucionarni. Kdor ju zanemarja, je konservativen, konservativnost pa je v teh temnih časih silno problematična, kajti tako kot do sedaj preprosto ne gre več naprej, pa če nam je to všeč ali ne.