Pomen bogastva

Pravo bogastvo so ljudje. In to, kar imajo lahko med seboj. Danes velja namesto všečkanja in medmrežnih stikov, neskončnih možnosti za naključna, bežna, kratkotrajna srečevanja zagovarjati staromodno ljubezen in obljubo dveh, da si bosta stala ob strani v dobrem in slabem. Natanko v tej perspektivi se strinjam z idejo, ki jo zagovarja Alain Badiou: ljudje imamo pravico do upora, protesta, revolta. Pravica je univerzalna. Dodajam: življenje brez upora je neznosno, življenje brez ljubezni je nesmiselno in življenje brez dobrih idej je zapravljeno.

Uradne številke pa nas še vedno zavajajo. Zaveden je seveda tisti človek, ki se pusti zavesti, ki pristane na zavajanje. Najbrž ni zlonamerno in je učinek premalo razvite metodologije, čisto mogoče pa je tudi, da nezavedno ustreza ljudem, ki morajo skrbeti zanje. In o katerih številkah govorim? Mislim na številke, ki ponazarjajo razlike med elito in vsemi drugimi ljudmi. Romantično je namreč prepričanje, da vse raste in da nam gre vsem iz dneva v dan bolje. Ne gre nam niti, če imamo  mislih objektivno premoženje in blago, ki ga lahko kupimo na svobodnih trgih, niti, če imamo v mislih ljubezen, duhovno življenje in bližino drugega človeka. V grobem še vedno velja, da ima peščica ljudi v rokah velikanski delež vsega premoženja, vseh dobrin in vsega denarja, medtem ko se vsi drugi prebijamo iz dneva v dan in se tolažimo, da vendarle vse raste in da nam gre bolje kakor našim dedkom in babicam. A v katerem smislu natančno nam gre res bolje?
 
V najbolj razvitih in bogatih državah sveta, na primer v Veliki Britaniji in v ZDA, približno polovica vseh ljudi lahko samo gleda elito, na primer zgornjih nekaj odstotkov ljudi, ki imajo v svojih rokah približno polovica vsega premoženja. Kako zapisane številke ponazoriti s primeri iz vsakdanjega življenja?
 
Da bodo številke meso postale, da bi razumeli, kaj pomeni naraščanje neenakosti med ljudmi, si je dobro predstavljati tole. V ZDA, najbogatejši državi sveta, vsak tretji prebivalec tako imenovanega srednjega dohodkovnega razreda (middle income adults) izjavlja, da bi imel težave, če bi se nepričakovano pojavil račun za 300 €, ki bi ga moral plačati. To pomeni, da bi si moral denar sposoditi, ker ga kratko malo nima niti doma niti na bančnem računu. In če si ga ne bi mogel sposoditi, ga preprosto ne bi mogel plačati. Primer je, vsaj tako sem prepričan, zelo nazoren.
 
Zgodbo pa lahko nadaljujem z novimi primeri. Vedno je dobro poskrbeti za take zgodbe, čeprav ravno zanje največkrat ne poskrbijo, ker uradni razlagalci številk zanje bodisi nimajo časa bodisi nimajo interesa, da bi jih povedali.
 
Vsak četrti prebivalec najbogatejše države sveta, ZDA, tako zatrjuje, da v letu 2018 ni vselej obiskal zdravnika, ko bi ga moral, ker preprosto ni imel dovolj denarja za medicinske storitve. Kako od njih je moral kratko malo preskočiti. Torej ni šel vselej k zdravniku in si je rekel, da bo že nekako preživel brez njega. Morda je, morda pa tudi ni.
 
Še ena vinjeta. Narašča število ljudi, še vedno smo v najbogatejši državi sveta, ki si lahko privošči dobrine le na kredit oziroma na obroke. 
 
Skupni imenovalec priljubljenega zatrjevanja ekonomistov in politikov, da vse raste, je v zadnjem času vendarle zamenjala nova fraza: upočasnjevanje gospodarske rasti. Pesniški izraz je sicer primeren, vendar ga je zopet dobro ponazoriti s kako konkretno vinjeto.
 
Upočasnjevanje gospodarske rasti sproža posledice. Najbogatejši ljudje sveta so zato ob kako milijardo ali več, kar pomeni, da najbrž niti ne opazijo, da se kaj dogaja, ker jih imajo pač toliko, da se to niti ne pozna, pomeni pa tudi, da se je zmanjšalo število milijarderjev, kar zopet pomeni, da imajo milijarderji tega sveta pod palcem nekaj manj bilijonov dolarjev, kot so jih imeli še pred kratkim.
 
Za navadnega smrtnika so to tako astronomske in nepredstavljive številke, da ne pomenijo prav nič. Upočasnjevanje gospodarske rasti bo zanje pomenilo nekaj drugega: še manj zdravstvenih storitev, več kreditov, manj šolanje in usposabljanja, manj počitnic, več nezaposlenosti in manj kvalitetno življenje.
 
A pravo bogastvo je, kot rečeno, v tem, kar imamo lahko med seboj.