Pismo Marike za rojstni dan

Draga Marike,
 
danes imaš rojstni dan. Ob taki priložnosti si po običaju zaželimo najboljše, toda redko premislimo, kaj zares pomeni najboljše. Morda je najboljše to, kar je onkraj strahov in vsakdanjih tesnob, ki jih čutimo. Ko človek prestopi mejo, onkraj katere ga ni več strah, mogoče res naredi najboljše, kar zmore, saj ga pred tem strahovi tiščijo k tlom. Ne mislim, da se mora primerjati z drugimi ljudmi, saj zadošča, da se primerja s svojimi strahovi. Želim ti torej veliko tega, kar lahko narediš onkraj meje, ki jo določa strah.
 
Nisi moja hčerka, vendar si del družine. Nisi snaha, ker formalno s Tiborjem nista poročena, vendar te doživljam, kot da si oboje. Ni vsak moški že tudi dober oče in ni vsaka ženska dobra hčerka. Zate velja, da to slednje zagotovo si. Mnogi ljudje ne živijo svojih sanj, ker živijo predvsem svoje strahove, ki jih hromijo. Ti si onkraj celo takrat, ko te je strah, saj so tvoji notranji žiroskopi tako močni in jasni, da te niti naključni trenutni strah ne more ustaviti.
 
Ne vem dosti o tvoji preteklosti, pa vendar se mi zdi, kot da se poznava od nekdaj. Kot bi odprtost, ki jo izražaš vsak trenutek, pomenila tudi možnost vstopanja v tvoje življenje. Lahko bi rekel, da si kot odprta knjiga, toda to še ne bi pomenilo, da te vsakdo zlahka prebere. Res je prav nasprotno, saj je knjiga inteligentna, zavezana visokim etičnim standardom. Tvoji cilji so oddaljeni in številni ljudje jih ne vidijo in ne prepoznajo. Za kaj takega je treba imeti veliko znanja in ti ga imaš. Veš, kaj je dobro, in si dober človek. Ne pustiš se izkoriščati, in tvoja samozavest je velika. Nikoli ne bi dovolila, da bi te kdo ponižal, zato drugi ljudje zlahka prepoznavajo tvojo notranjo moč.
 
Tvoje znanje raste iz dneva v dan, tvoj doktorski študij že sedaj pomeni tisti formalni okvir znanja, na katerega je vsakdo upravičeno ponosen, ko se po letih napornega študija lahko pogleda v zrcalo in si reče, da je prav, da si sam čestita za dolgoletno garanje, če mu že drugi ne. V časih, ko se zdi, da vse manj ljudi bere dobre knjige, so te tvoje prijateljice. Veš, za kaj so dobre, zato so pogosto darilo, ki ga bodisi dobiš bodisi daruješ.
 
Hitrost, v katero se znajdeš v morju podatkov in informacij, znanja in vednosti, me vselej spravi v posebno razpoloženje, ki ga spremlja dobra volja, saj se zdi, da prav uganeš, kdaj je koristno pogledati v pametno napravo in se prepričati glede teme, o kateri se pogovarjamo. Tvoja gesta je obenem gostoljubnost in spoštovanje sogovorca, ki se prav zato nikoli ne more izmuzniti z lahkotnim mnenjem ali s priložnostno plehkostjo.
 
Nikoli nisem doživel, da bi bila do koga vzvišena, ohola, osorna ali zadirčna, sem pa vedno znova presenečen nad mirnostjo, s katero se odzivaš. Ne poveš veliko, a ko spregovoriš, je človek lahko prepričan, da bo slišal nekaj tehtnega, premišljenega in vrednega nadaljnjega razmisleka. Tvoje besede so umirjene in pozornost, s katero spremljaš sogovorca, je zavidanja vredna; sam poznam malo ljudi, ki zmorejo oboje.
 
Očitno je tudi, da uživaš, ker si ženska. Tvoja skrb za svojo identiteto je velika, zadržanost v odnosih z drugimi ljudmi pa ustvarja poseben vtis, zaradi katerega sem poleti naredil portret, ker sem te dejansko zagledal kot filmsko igralko.
 
Vem, da ti v življenju ni bilo vselej lahko, toda tvoja vedrina je blagodejno znamenje, da črpaš energijo iz neznanega vira, iz katerega se sicer napajajo redki ljudje. To niso junaki, so pa zmožni vztrajati, ko je težko, in prav zaradi tega dati vse od sebe. Zmožna si premagovati velike napore in celo žalost, ne da bi tarnala in pričakovala, da se bo nekaj magično rešilo samo od sebe. Ne verjameš v čudeže, obenem pa veš, da je čudežno že to, da nam je dano biti drug z drugim, se spoznavati in srečevati na načine, ki jih ne moremo vnaprej predvideti.
 
In ko bomo spet pohajkovali po Benetkah, kar bo čez nekaj dni, bo zagotovo napočil trenutek, ko nas boš vse skupaj razvedrila ali celo presenetila s kako novostjo, dosegljivo s pametno napravo, ki jo tako spretno uporabljaš. Potem boš rekla, da je dobro pomisliti na to ali ono, in vsi ti bomo prisluhnili. Zagotovo boš naredila tudi nekaj dobrih fotografij, da se bomo kasneje kak zimski večer navduševali nad pogledom, pojedli kaj dobrega, zlasti pa se pogovarjali in uživali v medsebojni bližini, za katero je značilno prepričanje, da človek zmore veliko več, kot si morda predstavlja.
 
Veš, da obstajajo v življenju priložnosti, in veš, da obstajajo ovire. Slednje te ne plašijo, prve te navdušujejo. Navdušenje deliš z nami, zato je tudi nam laže videti priložnosti, ki jih včasih spregledamo, in se ovesti, da so ovire v resnici manjše, kot si mislimo. V tvoji bližini je zato prijetno živeti, ker človeka ne oviraš, ga pa navdušuješ. In morda je to tisto, kar daleč najbolj potrebujemo.
 
D