Petek kot nova sobota

Bo torej umetna inteligenca srečna? Bo želela postati srečna, ko bo imela zavest? Bo hrepenela po sreči? Bo čutila bolečino in eksistencialno tesnobo? Kakšni bodo medsebojni odnosi med roboti, ki bodo imeli zavest? Se bodo zaljubljali drug v drugega? Bodo imeli zdravo pamet?

Morda je prav ta pripomogla k najnovejšim eksperimentom s štiridnevnim delovnim tednom. Že pred časom, v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, je namreč nastal predlog, da bi delavci delali štiri dni na teden, in ne pet kot po navadi. Potem so pred kratkim končno naredili poskus. In se je obnesel, kot piše današnji The Guardian (Heather Stewart, Business and workers hail success of UK’s four-day week trial): Velika večina podjetij, ki sodelujejo v največjem svetovnem preizkusu štiridnevnega tedna, se je odločila, da bo nadaljevala z novim delovnim vzorcem, kar dokazuje, da bi lahko deloval v celotnem gospodarstvu Združenega kraljestva.
 
Resnično, že zdrava pamet nam pove, da bi morali delati samo štiri dni na teden, ne da bi se zmanjšala učinkovitost na delovnem mestu, saj je aktualni poskus samo eden v vrsti poskusov, ki dokazujejo, da se praviloma celo povečuje. Nisem rekel, da se povečuje produktivnost, čeprav se tudi ta, rekel sem, da so bolj spočiti in bolj zadovoljni delavci učinkovitejši.  
 
V knjigi z naslovom Petek je nova sobota: kako bo štiridnevni delovni teden rešil gospodarstvo (Pedro Gomes, 2021) beremo o spremembah, ki bi dejansko lahko pripomogle k družbenim spremembam.
 
Te bi podpirale nove prakse ne le na delovnih mestih, temveč tudi zunaj njih.
 
Tako imamo na voljo nov način razmišljanja o praksah, ki povečujejo blagostanje ljudi, nove ideje o gospodarski prenovi, delavčevi produktivnosti in plačah. Odpirajo se obzorja, znotraj katerih novorek o nenehnem delu nima več smisla, saj ga nadomeščajo boljše ideje o tem, kar imamo lahko ljudje med seboj.
 
Družbena inovacija pa ni le to, kar nujno potrebuje neoliberalni kapitalizem, saj je mnogo bolj to, kar potrebujejo delavci. Stara ideja, da kapitalizem ne obstaja brez delavcev in ne more delovati, dobi s tem novo močno miselno orodje za spreminjanje praks vsakdanjega družbenega življenja in eksistenc posameznikov.
 
Ekonomist Paul Samuelson, nekateri ga upravičeno  slavijo kot očeta sodobne ekonomike, je pred pol stoletja pisal in zagovarjal štiridnevni delovni teden, ki ga je imenoval pomembna družbena inovacija. A zgodilo se ni nič. Dolgo časa je sicer izvrstna inovacija prebivala v glavah nekaterih ljudi, medtem ko večina za inovacijo ni niti vedela.
 
Idejam je kajpak vselej mogoče nasprotovati – z dobrimi argumenti ali brez njih. Ljudje to delajo ves  čas. Toda eksperimenti ali poskusi so trd oreh, ko se soočimo z njihovi rezultati. Nekateri nas presenetijo in včasih smo šokirani. Prav je tako.
 
Kajti Henry Ford je imel prav: če vedno delaš to, kar si vedno delal, boš vselej dobil, kar si vedno dobil.