Occamova britev danes

2/5/2022

William of Ockham ali Vilijem iz Ockhama po slovensko je bil izjemen teolog in filozof. Njegova izjemnost pride do polnega izraza zlasti vsakič, ko nam kdo zabrusi, da filozofiramo. Če bi ta, ki nas domnevno kritizira, vsaj vedel, kaj je Occamova britev in kako pomembna, če ne kar ključna je za vsako mogočo obliko filozofiranja in siceršnjega razmišljanja o svetu, ki ga zmore slehernik!

Ockham namreč na začetku XIV. stoletja ne vztraja le pri tem, da morata ostati znanost in religija vsaksebi, ker izhaja prva iz razuma, druga pa iz vere, temveč vztraja še pri nečem, kar nam pride prav vsakič, ko odpremo usta. Vztraja namreč, da pri razumevanju in razlaganju sveta in česarkoli v njem ne bi smeli kopičiti neznank.

Če nečesa ne razumemo, je zelo neučinkovito neznanko razlagati tako, da pri tem uporabimo nove neznanke, ki bi jih morali šele pojasniti. Torej ne moremo smiselno pojasnjevati nečesa, česar ne poznamo, z nečim, česar ne poznamo; v takih primerih zgolj kopičimo neznanje. Filozofa kajpak takoj postavijo pred sodnika, ki je takrat papež Janez XXII, in ga, pričakovano, obtožijo herezije.

Kopernik kasneje dojame pomen in moč orodja, ki ga imenujemo danes Occamova britev, zato pride do sklepa, da lahko pojasnimo gibanje nebesnih teles ali sfer na dosti preprostejši način, kot je bil v veljavi pred njim. Znanost kasneje zelo napreduje in vedno znova dokazuje, da napredek v razumevanju sveta ni mogoč brez Occamove britve.

V vsakdanjem življenju je vse polno vraževerja, s katerim ljudje pojasnjujejo drugo vraževerje; uporabljajo neznanke, da domnevno pojasnjujejo, česar ne razumejo. Namesto Occamove britve uporabljajo zapletene in nekonsistentne kognitivne modele z zelo majhno zmožnostjo napovedovanja prihodnjih dogodkov. Njihova zmožnost napovedovanja je majhna prav zato, ker vsebuje preveč neznank.

Zame kot psihologa je zato zelo pomembno tole spoznanje: najboljši napovedovalec prihodnjega vedenja ljudi je – preteklo vedenje ljudi. Bolj ko ga poznam, natančneje vem, kaj bo storil človek v prihodnje. Ljudje namreč svojega vedenja zlepa ne spremenijo niti takrat, ko to želijo.

Kako potem graditi racionalnejšo družbo? Težko, zelo težko. To pa še ne pomeni, da je ne moremo.

Racionalnost lahko postane družbena norma, pravi Pinker. Če bi se naučili prezirati iracionalno razmišljanje in ga ustavljati na vsakem koraku, če bi se naučili otroci že v osnovni šoli razumeti, da je svet poln negotovosti in da ni enoznačno določljiv, če bi se naučili dvomiti in postavljati pod vprašaj dogme, če bi se torej učili, da se ni treba bati navideznih avtoritet, da je edina avtoriteta svobodni um, če bi torej spremenili razmišljanje vsakič, ko bi naleteli na nova dejstva in na nove dokaze, potem bi racionalnost lahko postala norma, nekaj, kar bi ljudje spoštovali in bi se izogibali vsakomur, ki bi hotel širiti neracionalnosti.

Kaj torej pomeni več racionalnosti v času, v katerem živimo? Pomeni to, kar najdem v knjigi, ki sem jo začel brati (The Good, The Bad and The Greedy, Martin Vander Weyer).

Delavci, ki dobro delajo, so spodobno/pravično plačani. Vsi delavci, ne le zdravniki, bankirji, menedžerji ali direktorji in vodje in šefi. Kdor zasluži veliko, mu drugi ploskajo, ker zasluži kot dober delavec. In če obrne zaradi tega nov list v svojem življenju ter postane filantrop, mu ploskajo še veliko bolj.

20 Comments

Slehernik

2/5/2022 11:17:21 am

V zgornjem besedilu najdemo trditev

"Če nečesa ne razumemo, je zelo neučinkovito neznanko razlagati tako, da pri tem uporabimo nove neznanke, ki bi jih morali šele pojasniti. Torej ne moremo smiselno pojasnjevati nečesa, česar ne poznamo, z nečim, česar ne poznamo; v takih primerih zgolj kopičimo neznanje."

in nato še

"Znanost kasneje zelo napreduje in vedno znova dokazuje, da napredek v razumevanju sveta ni mogoč brez Occamove britve."

Primer 1:
Znanstveniki še vedno ne razumejo, kako je mogoče, da se galaksijeter skupine galaksij ne razletijo, čeprav vsebujejo vsa telesa v njih premalo mase, da bi bila gravitacija vseh teh teles dovolj velika za ohranjanje ravnovesja s sredobežnimi silami, ki nastajajo zaradi vrtenja teh galaksij.

Kaj je trenutna najbolj vroča in obetavna hipoteza znanstvenikov? Obstoj temne snovi. Ali vedo, kaj je ta "temna snov"? Ne, ne vedo. Torej je to neznanka, mar ne? Sicer so že uspeli narediti fotografije, na katerih naj bi bilo mogoče videti temno snov, vsaj tako trdijo, vendar o njeni "resnici" še vedno samo špekulirajo. Prav tako lahko le slutijo njen obstoj zaradi pojava "gravitacijskih leč", ki pačijo sliko vesolja zaradi ukrivljanja poti svetlobe.

Tudi pri poskusih oblikovanja teorije temne snovi uvajajo znanstveniki nove neznanke. Po eni teoriji naj bi bila temna snov iz super simetričnih delcev, ki naj bi tvorili pare z delci, ki jih že poznamo. Ti super simetrični delci so tudi neznanka. V pospeševalnikih delceh še niso zaznali obstoja teh delcev.

Po drugi teoriji naj bi bila temna snov sestavljena iz pradelcev, ki so še ostanki velikega poka. Gotovo ste že uganili, da je tudi to le špekulacija, saj so tudi ti delci (še?) neznanka.

Primer 2:
Vesolje se v po zadnjih opažanjih širi hitreje, kot pričakujejo znanstveniki glede na sestavo znanega vesolja. Ta hitrost se s časom še povečuje in ne zmanjšuje, kot so sprva špekulirali.

To pospeševanje širjenja poskušajo razložiti z obstojem skrivnostne sile, ki jo imenujejo "temna energija".

In kaj je temna energija? Znanstveniki ne vedo. Poskušajo se dokopati do razumevanja preko različnih razlag.

Ena razlaga je s pomočjo "kozmološke konstante", o kateri je špekuliral že Einstein. To naj bi bila nekakšna odbojna sila, ki bi delovala v nasprotni smeri od gravitacije.

Druga razlaga pravi, da gre morda za novo v naravi, ki je še ne poznamo. To je torej neznanka, mar ne?

Pridevnik "temna" se ne nanaša na barvo ali svetlost temne energije ter temne snovi, temveč na dejstvo, da njunih lastnosti znanstveniki še ne poznajo. To sta torej neznanki, mar ne?

Primer 3:
Zelo pogosta praksa pri določanju zakonitosti pojavov v fiziki in vzročno posledičnih povezav pri spremenljivkah je uvajanje "konstant". Pogosto gre pri tem za usklajevanje merskih enot v enačbah ter za odpravljanje razlik v številčnih podatkih. Pogostokrat se je pripetilo, da so vrednosti teh konstant izmerili ali kako drugače izkustveno določili ali popravili šele čez čas, ko je tehnologija dovolj napredovala. Do trenutka potrditve v praksi, pa so bile te konstante v večini primerov le nekakšen zidarski oder, špekulacija in v osnovi, uganili ste, natanko neznanka.

Sklicujoč se na prva dva konkretna primera bi bilo mogoče trditi, da je slehernik povsem upravičen utemeljeno zavrniti trditvi, ki sta citirani na začetku tega komentarja.

V navedenih primerih je mogoče zaznati prav nasproten pristop. Ne gre za poskus razložiti nove pojave z znanimi elementi, pač pa za napredovanje v spoznanju s pomočjo novih elementov, ki so v vsaj v začetku neizogibno neznanke.

Ampak, saj to je vendar "železno železo", mar ne?

Ne(za)vednež

2/5/2022 03:00:09 pm

Slehernik, pozabil si na največjo neznanko, kar jih je.
Kaj pa nezavedno? Ali je lahko človeku sploh kaj bolj neznano kot mu je neznano nezavedno?
Nezavedno je vendar definicija neznanke.
Ali so potem vse razlage, ki uvajajo nezavedno in na njem, bog ne daj, celo temeljijo, ravno tako kopičenje neznank in neznanja?
Ali je psihoanaliza potem tudi zapleten in nekonsistenten kognitivni model?
Slehernik ali veš, zakaj je imel Freud brado?
Ker je izgubil Occamovo britev.

2/6/2022 02:39:00 am

Ha, ha, ha, nevednež, ta je kar dobra in priznati je treba, da na prvi pogled spominja na šalo. Ali kje nastopaš?

Ali veš, nevednež, zakaj je nezavedno pač nezavedno? Zato, ker je le začasno.

Tina

2/7/2022 03:49:47 am

Slehernik s svojim komentarjem nisi prav ničesar izpodbil.

2/7/2022 10:09:53 am

Draga Tina.

Zagotavljam Vam, da nisem ničesar niti poskušal izpodbijati, sem pa zavrnil opredelitev načela O. britve, kot je podana v zgornjem setsavku.

Načelo Occamove britve je raziskovalno načelo, ki zahteva, da pri oblikovanju hipotez in teorij privzamemo čim manj predpostavk ter pojav pojasnimo s kar najmanjšim številom vplivnih spremenljivk in delnih procesov. To hevristično raziskovalno načelo zahteva gospodarnost, varčnost in preprostost znanstvenih teorij.
Dandanes je O. britev kot splošen raziskovalni metodološki napotek. Do tukaj se z gospodom Rutarjem lahko strinjava.

Na kratko: če najdemo dve razlagi pojava, ki sta enako verodostojni, izberemo tisto, ki je preprostejša. V latinščini je to lex parsimonie (zakon jedrnatosti):

Entia non sunt multiplicanda praeter necessitatem.
(Ne množi sestavnih delov čez nujo.).

Draga Tina, če berete natančno opis Occamove britve, kot ga je podal gospod Rutar, boste opazili da je pomembna sestavina njegove opredelitve Occamove britve to, da so elementi razlage neznani, da so torej neznanke. Poleg tega v njegovem opisu ni ne duha ne sluha o načelu preprostosti in ekonomičnosti.

Citiram gospoda Rutarja:

"Vztraja [načelo O. britve] namreč, da pri razumevanju in razlaganju sveta in česarkoli v njem ne bi smeli kopičiti NEZNANK."

in

"Če nečesa ne razumemo, je zelo neučinkovito NEZNANKO razlagati tako, da pri tem uporabimo NOVE NEZNANKE, ki bi jih morali šele pojasniti. Torej ne moremo smiselno pojasnjevati nečesa, česar ne poznamo, Z NEČIM ČESAR NE POZNAMO; v takih primerih zgolj kopičimo neznanje."

Konec citatov.

Načelo Occamove britve zahteva EKONOMIČNOST in NAJVEČJO MOGOČO ENOSTAVNOST RAZLAG. razlag. ki naj ne vsebujejo ODVEČNIH ali NEPOTREBNIH elementov.

Zdi se, da gospod Rutar pri svojih opisih načela O. britve poudarja le to, elementi razlag NE SMEJO BITI NEZNANI, NEZNANKE.

"Odvečno" in "nepotrebno" na eni strani ter "neznano" na drugi pa sta dve kategoriji, ki se lahko med seboj delno pokrivata in ujemata, nikakor pa nista identični.

V konkretnih primerih 1 in 2 sem poskušal nazorno pokazati, da je v znanosti v resnici v procesu oblikovanja razlag uvajanje elementov, ki so še neznani in imajo značaj hipotez, katere je potrebno kasneje s poskusi, opazovanji ali kakšnimi drugimi veljavnimi znanstvenimi metodami potrditi ali ovreči. Pri navajanju teh primerov sem te elemente sproti še izrecno označeval kot neznanke.

S primeri sem poskušal pokazati, da je poudarjanje, da elementi, s katerimi razlagamo nek pojav, NE SMEJO BITI NEZNANKE, zavajajoče in vodi k zmotnem razumevajnu tega raziskovalnega načela.

Še enkrat bi želel poudariti, bistvo načela O. britve je NAJVEČJA MOGOČA (ŠE DOPUSTNA) PREPOSTOST RAZLAGE.

Res je, da mora vsaka KONČNA razlaga (veste, taka, kot so po navadi razlage v šoli. torej "pripravljena za použitje") sloneti le na znanih pojmih. To je že druga debata.

Znanstveno delo na drugi strani pa ni produkcija instant končnih razlag, kjer je vse jasno. (Tu se strinjam z gospodom Rutarjem, da bi moralo biti tudi delo v šoli tako zasnovano.) Znanstveno delo, ki ga omenja gospod Rutar, je nikoli končan proces neprestanega izboljševanja modelov, to pa zahteva tudi špekulacije in uvajanje neznanih elementov in vztrajanje pri njih, dokler ne postanejo znani. Einstein ni govoril tjavendan, ko je pudarjal ključen pomen radovednosti in domišljije pri znanstvenem delu.

Draga Tina, vabim Vas, da se pri Vašem raziskovanju sveta ne bojite neznank, pač pa jih poskusite pojasniti na najbolj enostaven način, ki je sploh mogoč in še ustreza vsakokratnim kriterijem ustreznosti. Tudi gospodu Willliamu iz Ockhama bi bilo tako nemara bolj všeč.

Ah, seveda. Ne bo škodilo, če boste opredelitve načel (denimo načela Occamove britve) preverili vsaj v dveh različnih virih.

Andrej

2/8/2022 03:07:55 am

Katera razlaga uporabe Occamove britve najbolj ustreza Dr. Rautarjevemu zapisu je razvidno iz povazava na VRAŽEVERJE. (torej za hip pozabite kako se jo uporabla znotraj astrofizike. Occamova britev znotraj znanosti je najbolj uporaban kadar ocenjujemo starejše modele razlag in je veliko manj uporabna za novejše modele – kadar za nazaj poskušamo oceneiti prehode iz ene paradigme v drugo). Dr. Rutar ima v mislih neko bolj vsakdanjo izkušnjo.
Morda bo za ponazoritev bolj primeren miselni eksperiment Carla Sagana iz knjige Svet demonov. Gre namreč za Zmaja v garaži.

Sagan nekoga prepriča, da si pride ogledati zmaja v njegovi garaži. Obiskovalec odpre vrata garaže in ugotovi, da je garaža prazna. Segan mu potem zatrdi, da zmaj neviden in ga zaradi tega ni možno videti. Obiskovalec potlej predlaga, da namestita infrardečo kamero, da bi lahko zaznala toplotne emisije zmajovega diha, ampak Sagan takoj uvrže to idejo, saj njegov zmaj ne oddaja nobene toplote. Obiskovalec nato predlaga, da potleh potreseta vrečo moke, da bi na ta način videla zmajeve sledi. Ampak Segan zavrne predlog, saj njegov zmaj nežno lebdi v zraku in ne pušča nobenih sledi. Na tej točki bi se večina ljudi strinjalo z obiskovalčevo logičnim sklepom: Seganov nevidni, lebdeči, toplotno nevtralen zmaj je fikcija. Occamova britev takoj zareže skozi dvomljive razlage in glede na razpoložljive dokaze – prazna garaža – je najbolj preudarna razlaga, da zmaj sploh ne obstoja.

Gospod SLEHERNIK pa je tudi naredil napako posplošitve. Pomen NEZNANKE znotraj fizikalnih modelov je prenesel v vsakdanjo rabo. Neznanka znotraj hipotetičnih modelov je ZNANA NEZNANKA in ne NEZNANA NAZNANKA.

Slavoj Žižek:
Marca 2003 je Donald Rumsfeld, takratni obrambni minister, amatersko pofilozofiral o razmerju med znanim in neznanim: ‘‘Obstaja znano znano. To je tisto, za kar vemo, da vemo. Potem je tu znano neznano. To pomeni, da obstajajo stvari, za katere vemo, da jih ne vemo. Vendar obstaja tudi neznano neznano. To pa je vse tisto, za kar sploh ne vemo, da ne vemo.’’ Pozabil je dodati ključni četrti izraz: neznano znano, torej stvari, za katere ne vemo, da jih vemo ― kar je ravno freudovsko nezavedno, znanje, ki se ne pozna, kot je govoril Lacan.

Badum Badum

2/8/2022 08:15:49 am

Se strinjam z gospodom Andrejem. 'Neznanke' znotraj znanstvenega modela imajo povsem drugačen pomen in status, kot pa 'neznanke' znotraj nepreverljivega modela (vraževernega modela ali religioznega). Znanost igra z odprtimi kartami. Priznava 'neznanke' in jih ne poskuša tajiti.

Ko pa obiskovalec poskuša preveriti če se resnično nahaja zmaj v garaži, mu Segan vedno znova servira razlage, zakaj ga ni možno zaznati. Razlage, ki potrebujejo nove in in nove razlage. Ad infinitum. Seganove razlage obiskovalcu prekrivajo nevednost. Če bi obiskovalec verjel Seganu na besedo, potem neznanke sploh ne obstojajo. Vse je pojasneno. Zmaja ne vidim, ker je neviden. Kamera ga ne zazna, ker ne oddaja toplote. Sledi ne pušča, ker je stalno v luftu. Te razlage poskušajo eliminirati 'neznanke', ampak jih prav zaradi tega početja producirajo (kopičijo) še več.

Gospod Dušan je problematiziratl KOPIČENJE neznank in ne obstoj neznank znotraj neke teorije.

'' ...da pri razumevanju in razlaganju sveta in česarkoli v njem ne bi smeli KOPIČITI neznank.''

KOPIČENJE neznank se zgodi ko poskušamo nekaj pojasniti na tak način, da imamo zdaj namesto ene neznanke dve ali več neznank. Če je na primer čoln 'hipotetičen model' in luknje v čolnu 'neznanke', pač poskušamo sklepati tako, da bi bilo potrebno čim manj lukenj zakrpati. Če bo namreč preveč lukenj se bo čoln (model) potopil.

Poleg kopičenja neznank znotraj modela, pa je spregovoril tudi o samih MODELIH. Ni vsak MODEL dober. Eden od številnih kriterijev je napovedljivost.

''Namesto Occamove britve uporabljajo zapletene in nekonsistentne kognitivne modele z zelo majhno zmožnostjo napovedovanja prihodnjih dogodkov. Njihova zmožnost napovedovanja je majhna prav zato, ker vsebuje PREVEČ neznank.''

Monika

2/8/2022 09:58:08 am

SLEHERNIK je zgolj površen bralec. Podtika nekaj kar gospod Rutar sploh ni nikjer trdil.

Dušan Rutar:
''Vztraja namreč, da pri razumevanju in razlaganju sveta in česarkoli v njem ne bi smeli KOPIČITI neznank.''

Dušan Rutar:
''Če nečesa ne razumemo, je zelo neučinkovito neznanko razlagati tako, da pri tem uporabimo NOVE neznanke, ki bi jih morali šele pojasniti.

SLEHERNIK pa mu podtakne

''...pomembna sestavina njegove opredelitve Occamove britve to, da so elementi razlage neznani, da so torej neznanke.''

''Zdi se, da gospod Rutar pri svojih opisih načela O. britve poudarja le to, elementi razlag NE SMEJO BITI NEZNANI, NEZNANKE.''

''S primeri sem poskušal pokazati, da je poudarjanje, da elementi, s katerimi razlagamo nek pojav, NE SMEJO BITI NEZNANKE, zavajajoče in vodi k zmotnem razumevajnu tega raziskovalnega načela.''

Dušan Rutar niker ne trdi, da NE SMEJO BITI NEZNANKE, ampak govori o KOPIČENJU NEZNANK in UPORABLJANJU NOVIH NEZNANK za že obstoječe neznanke.

Sara L

2/8/2022 11:58:09 pm

Hecno je koliko angažmaja je SLEHERNIK vložil v prepričevanje v nekaj kar Dr. Rutar sploh no izrekel. Ali je res mislil, da nihče ne bo opazil njegove izkrivljanja.

Ker so Andrej, Badum Badum in Monika na to izkrivljanje že prepričljivo odgovorili, bi le dodala Dr. Rutarjeve starejše trditve o Occamovi britvi, ki dokazujejo, da je SLEHERNIK ustrelil kozla.

Kognitivna znanost o avtizmu, umu in možganih 2, Dušan Rutar:
Še ena ravno tako pogosta logična napaka je Occamova britev. Occamova britev preprosto zahteva in ta zahteva je velika. Preprosto zahteva, da ko se soočimo z neko neznanko ''oseba X se obnaša na določen način'' in poskušamo pojasniti to neznanko, se pravi odgovoriti na vprašanje zakaj se obnaša na ta način je logično, da če želimo nekaj pojasniti v samem procesu pojasnevanja ne smemo kopičiti neznank, ker če kopičimo neznanke, to pomeni, da z eno neznanko (začetno, na primer) pojasnujemo drugo neznanko in s tem ne samo da nismo ničesar pojasnili, v resnici smo povečali neznanje. Oseba X se obnaša tako kot se – zakaj? – ja, zato ker je danes polna luna. Ne samo, da to ničesar ne pojasni, v bistvu je kršitev logičnega pravila in pomeni, da sedaj še manj vemo kot smo vedeli prej, ker je treba pojasniti potem ne samo vedenje te osebe, ampak tudi morebitne vplive polne lune na to vedneje. Seveda vse vraževerje pravzaprav krši Occamovo britev.

Occamova britev preprosto pomeni omejevanje sklepanja in ugotavljanja, kaj je res in kaj ni. Za staro mamo: nekaj novega, na primer nov razred variabel, je na mestu le tedaj, ko to terjajo novi podatki.

Močno dvomim, da se je SLEHERNIK zmožen opravičiti.

Romana

2/7/2022 10:58:53 pm

Spoštovani Slehernik et al.,
1. Zabavno je brati komentarje in hkrati tudi 2. osvežilno deluje name - če jih bereš neobremenjeno. Strinjam se pravzaprav z vsemi - od besed avtorja dalje --je pa 1. In 2. Mogoče, ker besede avtor posreduje tako, da je možno nanje dodati še svoje. In v tem je čar. Vedno pravzaprav, kadar ga berem, to vem.

Lahko, da imam tak občutek tega skritega navihanega Duh(c)a zato, ker se spomnim Rutarjevih besed enkrat davno ( povzemam po svoji razlagi) : " Pa saj bistvo znanstvenika je ravno njegova odprtost za nove ideje, dvom in skromnost in njegova kreativna misel, in zato je misel, da so se v eni razpravi vsi znanstveniki strinjali najverjetneje zgrešena. ravno obratno bo verjetno res..". In mi je všeč, da ima gospod tak " nastavek". Ker se mi zdi, da je britev v dialogu ostra, a z namenom širjenja obzorja. In takrat se vsi razumemo.

Rok

2/9/2022 09:17:12 pm

Se pravi Romana verjame, da je Zemlja istočasno ploščata in okrogla.

2/9/2022 10:40:59 pm

Ja, ja, sem hribovc po osnovni usmeritvi:)) Gor pogledat in uživat ( delo), dol pa prinest svežo energijo in veselje za naprej:))

Verjamem v to, da se argumenti lahko podajo jasno in brez negativnih konotacij.

Tega pa pri večini texta zgoraj ni - prvi se mi zdi prepričuje s svojim prav, eni so odvetniški, tudi moj ni bil razumljen očitno. Avtor pa seveda ne potrebuje naših podukov. In tole pol nikamor ne pelje.

Rok, za vecino sem tako kot si zapisal, ja.

Brodolomec

2/10/2022 12:02:29 am

Pier Paolo Pasolini je nekoč izrekel, da mu je njegova ljubezen do znanja ustvarila ogromno sovražnikov, ampak za njega je bilo bolje biti skregan z ljudmi kot pa z resnico.

Naslednje besede Mladen Dolarja pa opozarjajo kako je lahko nevarna kognitivna disonanca v današnjih časih.

Mladen Dolar:
Ampak vzemimo Greto Thunberg, ki je, med drugim, avtistka. Samo avtist je sposoben goniti isto stvar kar naprej, dokler se ljudje ne streznijo. Vsi drugi bi prej sklepali kompromise in menjali temo. Tisto, česar avtisti ne zmorejo, je imeti v glavi 'kognitivno disonanco', se pravi hkrati dve nasprotujoči si, izključujoči se stvari. Mi smo vsi zmožni tega, da verjamemo hkrati v dve stvari, ki sta nezdružljivi, in si ob tem rečemo: 'bo že kako'. Potreben je avtist, ki ni zmožen te kontradikcije, in vztraja do konca. Tako je 16-letnica vsaj malo povzročila globalno streznitev. In v tem smislu sem za avtistično politiko. Da bi vsaj malo nehali dajati svoje soglasje nesprejemljivemu, da bi bili zmožni vztrajati pri nekaj jasnih zahtevah.”

2/10/2022 12:46:19 am

Greta Thunberg pooseblja nelegodje. Jaz si sploh ne znam predstavljati, kako bi ona lahko podala argument brez negativnih konotacij. Baklo resnice je skorajda nemogoče ponesti skozi gnečo, ne da bi komu pri tem osmodili brado.

Sicer pa ne velja to tudi za Freuda in ostale mislece! Resnica brez nelegodja? To pa je leseno železo.

Sigmund Freud, Predavanja za uvod v psihoanalizo (1916-17):
S tem poudarjanjem nezavednega v duševnem življenju pa smo priklicali zoper psihoanalizo najhujše duhove kritike. Temu se ne čudite in tudi ne mislite, da temelji odpor proti nam samo na razumljivi težavnosti nezavednega ali na relativni nedostopnosti izkušenj, ki ga razodevajo. Mislim, da ima globlje razloge. Človeštvo je moralo v teku časa dvakrat prenesti, da ga je znanost hudo užalila v njegovem naivnem samoljubju. To se je zgodilo prvikrat, ko je zvedelo, da naša zemlja ni središče vesolja, temveč droben delec nekega svetovnega sistema, ki si ga v njegovi velikosti komaj lahko predstavljamo. Za nas je ta žalitev povezana s Kopernikovim imenom, čeprav je oznanjala nekaj podobnega že aleksandrinska znanost. Drugič se je to zgodilo takrat, ko je biološko raziskovanje spodbilo domnevno človekovo prednost v stvarstvu in mu odkazalo izvor v živalskem svetu in neuničljivosti njegove živalske narave. To prevrednotenje se je dopolnilo v naših dneh pod vplivom Ch. Darwina, Wallacea in njunih predhodnikov, ne brez kar se da silovitega upiranja sodobnikov. Tretjič in na najbolj občutljivem mestu pa bo prizadela človeško samoveličje današnja psihološka znanost, ki hoče jazu dokazati, da ni niti gospodar v lastni hiši, pač pa se more zadovoljiti z bornimi sporočili o tem, kar se nezavedno dogaja v njegovem duševnem življenju. Tudi tega opomina, naj se poglobimo vase, nismo izrekli psihoanalitiki niti prvi niti edini. A kot se zdi, nam je usojeno, da ga zastopamo še najbolj vztrajno in ga potrjujemo z gradivom izkušenj, ki je pretresljivo za vsakega posameznika. Od tod izhaja splošen odpor do naše znanosti, zato se opuščajo vsi obziri akademske olikanosti in zato se opozicija nič več ne brzda z nepristransko logiko. Razen tega pa smo morali mir na tem svetu zmotiti še na drug način, kot boste kmalu slišali.

2/10/2022 01:51:18 am

Meni pride na misel naš predsednik Pahor (Barbika), ki se na vse pretege trudi biti vsem všečen. S tem ko se strinja in pritrjuje vsem stranem ravno tako vnaša razdor v našo družbo. Zastavlja se upravičeno vprašanje če se je sploh možno postaviti za neko stvar ne da bi pri tem koga užalil/razjezil/zamoril, itd. Celo špotniki gredo marsikomu na živce! Da se vedno najde nekdo, ki mu greš na živce, bi morali obravnavati kot družbeno konstanto. Temu se ne da izogniti. Vsakdo bo samo razočaran, če misli da se je temu možno ogniti. Bolj pomembno se je vprašati ali s tem kar počnemu resnično želimo nekaj slabega nekomu, čeprav morda počnemo na tak način, ki tej osebe ni najbolj pogodu ali pa v tem trenutku ni ravno za kaj takega razpoložena. V končni instanci ni pomembno, da pridemo v nazvkrižje (kot smo rekli to je družbena konstanta), ampak kaj naredimo potem. Kako se obnašamo po tem ko smo ugotovili, da se v nečen ne strinjamo? Tukaj se zgodba šele začne.

2/10/2022 02:57:54 am

Glej ga zlomka! Romana bi zdaj lahko trdila, da ni mislila nestrinjana, ampak način podajanja argumentov. Torej argumenti, ki bi bili okleščeni negativnih konotacij. Pač vrči ven vse, kar bi lahko nekdo dojel kot nekaj negativnega za njihovo samopodobo.

Meni se je pogostokrat pripetilo in mislim, da je to kar spološna izkušnja, da tudi če sem se tega principa striktno držal, je nenadoma nekoga zmotilo 'kako sem nekaj izrekel', ali pa 'kako sem zavijal z očmi pri tem', ali 'pa s kakšnih tonom v glasu sem to rekel'... Hočem reči, da ljudje vedno lahko najdejo nekaj kar jih moti, ne glede kaj jaz naredim. V nekem smislu ne morem narediti nič glede tega kako si ljudje interpretirajo moje besede.

Če želijo videti negativne konotacije, jih bodo pač videli.

Brez zveze se beliti glavo s tem.

2/10/2022 03:56:18 am

Hmm. Jaz se držim simpl recepta, kar se tiče kako ločim dobro knjigo od slabe.

Če imam pri branju knjige občutek kolk sem glup, ker nič od tega ne štekam, potem to knjigo smatram kot dobro. Bolj ko mi raztrešči samopodobo, za boljšo jo imam.

Če imam pa pri branju občutek, da naj bom le to kar sem, da mi ni potrebno delati na sebi, ampak le najti svoj pravi jaz, potem nisem glup jaz, ampak knjiga.

Če te nekaj ali nekdo povleče iz cone udobja, bi morali to šteti kot etično dejanje. Vse kar pa nas ujčka in zadržuje v coni udobja pa zaviralec, ali pa morda celo kot zlo.

Iz cone udobja človek ne iztopi zlahka in s prijetnimi besedami prav gotovo ne. Neko nelegodje je sigurno predpogoj. Učitelj (Igor Samobor) v filmu Razredni sovražnik (Rok Biček) je en tak primer, ko te nekdo zdrami iz sna. In to prebujanje je nasilno in nič kaj prijetno.

2/10/2022 05:23:57 am

Slog argumentov, ki bi bil očiščen 'feel bad' momentov, prav nič ne garantirajo, da ima tisti ki ki se jih poslužuje čiste namene. To si lahko ogledate v mini-seriji, ki je bila posneta po resničnih dogodkih. Naslov je The Shrink Next Door (2021). V njen lahko vidimo, kako terapevt izlorabi odnos med zdravnikom in pacientom. Njegovo orožje je prav 'pihanje na dušo'. Svojega pacienta Martya (Will Ferrell) obrne proti lastni sestri Phyllis (Kathryn Hahn) in prav ta različna pristopa/sloga do Martya je na tisto kar bi rada opozorila. Phyllis je zelo nediskretna in blez dlake na jeziku. Prvo zine in potem razmišlja o posledicah svojih besed, ampak ne želi svojemu bratu nič slabega. Želi mu le pomagati, čeprav je njen pristop poln 'feel bad' momentov. Terapevtov pristop pa je očiščen teh 'feel bad' momentov, ampak so njegovi nameni zlonamerni. Po tem kakšen ima nekdo pristop, ne moremo sklepati po njegovih namenih. Slog/pristop je lahko maska.

2/10/2022 06:51:13 am

Postajamo družba kjer se tolerančni prag za prenašanje 'feel bad' momentov stalno znižuje. Čeprav marsikateri družbeni kritik trdi da živimo v dobi vsenavzočega narcizma, bi bilo bolje reči, da živimo v dobi 'krhkega narcizma'. Zelo hitro se zlomi, zato ker se je vezno tkivo spremenilo. Identitete so skoz bolj nekaj kar lahko odvržeš in zamenjaš. To pa pomeni dodatno breme odločitve. Če so prej odločitve izhajale iz moje identitete je zdaj mojo odločitev veliko težavneje osmisliti, ker je izginila podlaga. Ker težje osmišljamo se začnemo obnašati intuitivno. To pa pomeni, da 'feel bad' momenti postanejo naši vodiči. Takoj ko pridejo na sceno spremenimo smer. To je lepo prikazano v filmu The Worst Person in the World (2021) kjer spremljamo mlado dekle, ki vsakič ko naleti na nelagodje v svojem življenju spremeni smer. Pa če gre za izbiro smeri študija, ljubimca, kraj bivanja, karierne odločitve, itd. Vsaka odločitev v življenju prinese žalovanje. Žalovanje za ''kar bi lahko bilo''. Ko smo se odločili za eno možnost smo obenem izgubili možnost za druge in to povzroča nelagodje. Zato se danes mladi tako težko odločijo ali pa odlašajo z odločitvijo. Ker mora vse kar počneš imeti neko korist, so nam še nekoristna početja začela povzročati nelagodje, čeprav si bila nekoč vir ugodja.

Zato je današnja subjektivnost bežeča. Stalno beži pred 'feel bad' momenti (pred samim življenjem), čeprav je ravno ti momenti spravijo iz krogotoka. Prav soočanje z nelagodjem pomaga Marty v seriji The Shrink Next Door se izviti iz začarnega kroga. Nelagodje je predpogoj vsakršne spremembe.

2/10/2022 09:38:54 am

Če sem pravilno razumela Freuda, inhibicija vzgibov lahko vodi do sublimacije. Torej je določen mera tolerance neprijetnih trenutkov ali frustracij nujno potrebna. Niti misel se ne more roditi brez trpljenja. Brez trpljenja ni zorenja. Z begom le odlašaš kar je neizogibno. To je pa čisto nekaj drugega kar nam dopovedujejo motivacijski guruji in razni promotorji samopomoči.

Occamova britev danes

Leave a Reply.

AVTOR

Arhiv

Kategorije