Obvladovanje sebe do leta 2026

Kapitalizem je zgodovinsko nujna razvojna stopnja, ki je omogočila izjemne družbene, socialne, kulturne, znanstvene in tehnološke spremembe – spremembe, ki so močno povečale skupno bogastvo človeštva. To je pridobilo tudi neverjetno moč nad naravo. Ljudje so postali gospodarji lastne usode, niso več tako odvisni od narave, kot so bili nekoč. Kdo je to rekel? Karl Marx. A danes bi se podpisal tudi pod spoznanje, da taisto človeštvo v resnici ravno ne obvladuje narave – dokaz so podnebne spremembe. Nanjo lahko močno vpliva, to je vsekakor res, obvladuje pa je zagotovo ne. Pravzaprav podnebne spremembe vse bolj obvladujejo človeštvo na način, ki ga nikakor ne želi.

Čaj je ravno pripravljen, prebral sem tudi članek z naslovom Novi podatki razkrivajo izjemno globalno segrevanje na Arktiki (Damian Carrington, The Guardian, 17. junij 2022). Njegov poudarek je zgovoren in v tem zgodnjem jutru, ura je šest, dobro izhodišče za nadaljevanje dneva: V zadnjih letih so bile na Arktiki zabeležene temperature precej nad povprečjem, izkušeni opazovalci pa so situacijo opisovali kot »noro«, »čudno« in »preprosto šokantno«. Nekateri podnebni znanstveniki so opozorili, da bi dogodki brez primere lahko signalizirali hitrejše in nenadnejše podnebne spremembe.
 
Ljudje še vedno vztrajajo, da panika zaradi podatkov o podnebnih spremembah ni potrebna, kot da je kdo rekel, da je potrebna, dejstvo pa je, da človeštvo kot celota ne obvladuje podnebnih sprememb, kar pomeni, da ne obvladuje niti sebe, saj jih očitno močno pospešuje.
 
»Ta študija kaže, da tudi najboljši možni modeli podcenjujejo stopnjo segrevanja v Barentsovem morju,« je dejala dr. Ruth Mottram, podnebna znanstvenica na Danskem meteorološkem inštitutu. Spremembe na enem koncu sveta seveda vplivajo na spremembe na drugem, ker jih človeštvo ne obvladuje, kot rečeno.
 
Karl Marx bi se verjetno podpisal tudi pod spoznanje, da so naravne katastrofe, ki jih povzroča kapitalizem, ter z njimi povezano človeško trpljenje, dobre za kapitalizem. Zveni čudaško, vendar je res. Kako vemo, da je res?
 
Kapitalistični način razmišljanja nam pomaga odgovoriti na zapisano vprašanje. Ko se ljudje znajdejo v težavah zaradi podnebnih sprememb, se nanje preloži odgovornost zanje, povečujejo pa se tudi pričakovanja, da bo vsak posameznik prispeval h globalnemu reševanju problemov, za katere so odgovorne predvsem velike mednarodne korporacije. Te še naprej kujejo dobičke in delijo obljube, kaj vse bodo naredile, da bodo ogljično nevtralne, kot se reče v novoreku, posamezniki pa se ubadajo z vprašanji, kako na primer posaditi dovolj dreves, da bodo vlekla ogljikov dioksid iz ozračja, namesto da bi človeštvo kot celota drastično zmanjšalo kurjenje fosilnih goriv, zaradi česar se sploh kopiči ogljikov dioksid v zraku.
 
Tega je v ozračju že tako veliko, da v povezavi z nekaterimi drugimi dejavniki, ki vplivajo na podnebne spremembe, ne more biti presenečenje, kar preberem v članu z naslovom Kataklizmična poravnava (Arctic News, 5. junij 2022): Zdi se, da se bo naslednji El Niño povezal z visokim številom sončnih peg v kataklizmični poravnavi, ki bi lahko dvignila temperaturo dovolj, da bi povzročila dramatično izgubo morskega ledu na Arktiki, to pa bi povzročilo dvig temperature do leta 2026, ki ga ne bo več mogoče nadzorovati.