O Bogu, ki me ljubi

Potem papež reče pri maši, da Bog ljubi čisto vse ljudi, vključno z najslabšimi izmed njih. To pomeni, da ljubi tudi Hitlerja. A kako lahko ljubiš njega? Po kateri logiki je sploh mogoče ljubiti takega človeka, zlasti ko spoznavaš, da je odgovoren za holokavst, ko kurijo ljudi v pečeh kot drva, milijoni pa nesmiselno umirajo v blatu? Papež je na neki način prepričan, da imajo lahko ljudje tudi povsem nore ideje, da lahko počnejo blazne stvari, da uničujejo vse okoli sebe, Bog pa še vedno vztraja v svoji ljubezni do njih. Zastavlja se nekaj vprašanj, na katera je treba odgovoriti, zlasti pa je vprašanje, zakaj Bogu še vedno pripisujejo človeške lastnosti.

Prvič. Kako je mogoče, da je zapisano papežu jasno, medtem ko ima zdravi razum velikanske težave in ne more dojeti, kako je mogoče ljubiti nekoga, ki povzroča zlo? Je spet na delu nekakšna magična zmožnost papeža, da razume, česar drugi ljudje nikakor ne morejo? Od kje mu ta zmožnost, saj je zgolj človeško bitje, kakršni smo tudi sami? Ali pa je nekaj posebnega?
 
Drugič. Kakšna je korist od ugotavljanja, da Bog ljubi vse ljudi? Očitno je namreč vseeno, ali jih ljubi ali ne, saj so ljudje v vsakem primeru taki, kakršni pač so. Hitler zaradi ljubezni Boga ni čisto nič drugačen in se ne spremeni za dlako – holokavst bi se zgodil z Božjo ljubeznijo do Hitlerja ali brez nje.
 
Tretjič. Tudi če Bog obstaja in ljubi vse ljudi, je še vedno vprašanje, kaj bodo slednji storili, da ne bodo uničili sebe in vsega živega na tem planetu, saj jim Božja ljubezen ne pomaga kaj dosti.
 
Živimo v časih, ko se lahko pripeti tole. Na podlagi znanstvenih modelov in podnebnih katastrof, ki so se pripetile samo v letu 2019, leto se pravkar izteka, zadnja katastrofa pa se te dni dogaja na Filipinih, kjer je na božič tajfun Phanfone prinesel milijonom mizerijo in trpljenje, je mogoče predvideti, da bo v prihajajočem letu 2020 bede še veliko več, to pa pomeni, da bodo milijoni trpeli še bolj, kot že trpijo, in jim bo popolnoma vseeno, ali jih pri tem Bog še ljubi ali pač ne.
 
In če bo Bog še naprej ljubil vse ljudi, torej bo ljubil tudi Trumpa in Putina in vse druge ljudi, ki so objektivno najbolj odgovorni za podnebne katastrofe in za nedejavnost, zaradi katere jih bo še veliko več, bodo imeli še več težav, ker si bodo upravičeno mislili, da se je Bogu zmešalo, če ljubi take ljudi, namesto da bi jih začaral, da bi kaj storili, da se ne bomo vsi scvrli.
 
Zaradi ljubezni Boga svet ne bo prav nič boljši, ljudje, ki ga naseljujejo, pa tudi ne. To pomeni, da ta nesrečni planet ne potrebuje Božje ljubezni, temveč potrebuje odločna dejanja, za katera poskrbijo ljudje, ne pa Bog, ki mu je očitno vseeno, kako ravnajo s seboj, čeprav mu papež pripisuje eno človeško lastnost, zmožnost ljubiti namreč, ne pripiše pa mu kake druge, kot je na primer tista, da človeka, ki ga ljubiš, v določenem trenutku tudi postaviš pred ultimat: ker te ljubim, hočem, da sprejmeš na svoja pleča simbolni mandat, ki ti ne dovoljuje, da še naprej uničuješ samega sebe; ne morem te namreč ljubiti, če se boš uničil in te ne bo več.