Novi minimum

V kultnem in zares izvrstnem filmu iz nekih drugih časov (Some Like It Hot, Billy Wilder, 1959), za katere ne trdim, da so bili zlati, trdim pa, da so bili v mnogočem boljši od današnjih, poslušamo v zadnji sekvenci tale čudoviti in iskrivi dialog med človekoma, za katera vemo, da sta moška, čeprav je eden preoblečen v žensko, kar doda dialogu posebno razsežnost, ki navdušuje. Slednji/slednja pravi. Nisem naravna blondinka. Ni pomembno. Ves čas kadim. Me sploh ne zanima. Zadnja tri leta sem živela s saksofonistom. Ti odpuščam. Nikoli ne bom mogla imeti otrok. Lahko ga posvojiva. Kaj res ne razumeš – jaz sem moški! No, nihče ni popoln. Ta izjemni dialog, ki je že zdavnaj upravičeno postal organski sestavni del sodobne kulture medsebojnega razumevanj, egalitarnost in solidarnosti, je izvrstno izhodišče za razmislek o nekem podobnem dialogu, ki poteka danes med zagovorniki ameriškega predsednika Trumpa in njegovimi podrepniki. Povzel bi ga lahko takole. Sem patološki manipulator z ljudmi in zanimata me samo moč in denar. Drugi so še hujši. Sem ciničen in znam biti skrajno vulgaren. Tako je naravno stanje sveta danes. Do žensk sem zaničevalen in vem, da je moja žena z menoj samo zaradi denarja. Je pa prava lepotica. Pravzaprav imam cel kup bizarnih značilnosti in moje vedenje je pogosto obupno. Ali ni že Freud rekel, da ima vsak človek kak simptom? A res ne razumete – uničujem vse okrog sebe. Nihče ni popoln.

Razlika med dialogoma, oba sta kajpak izmišljena, eden za potrebe filma, drugi za potrebe tega dnevnika, je v tem, da je uvodoma predstavljeni dialog inteligenten, poln humorja, iskrivosti, topline, solidarnosti in strpnosti, prijaznosti in egalitarnosti, medtem ko je drugi absurden, grotesken, ciničen, mračnjaški, na meji zdravega razuma in čiste destruktivnosti. Predstavlja novi minimum politik, zdravega razuma in morale v letu 2019.
 
Nobeno naključje zato ni, da številni ljudje, ne zgolj konservativni politiki, podpirajo Trumpa, ker ga razumejo kot potrebno kladivo ali celo kot macolo, s katero bi razbili liberalce, ki domnevno potiskajo ZDA v naročje socializma, prehod v socializem pa se po njihovem prepričanju nikakor ne sme zgoditi.
 
Hvala torej gospodu Trumpu, ki nas varuje pred socializmom in daje prednost ameriški državi, ameriškim državljanom pred vsemi drugimi. In ker jih postavlja pred vse druge, se je treba le še zahvaliti Bogu, da je končno pravi človek na pravem mestu. Res je, da ima pomanjkljivosti, ampak saj jih ima vsakdo razen Boga. Torej je vse v najlepšem redu.
 
Če torej poslušamo podpornike ameriškega predsednika, zlahka spoznamo, da zelo verjamejo v popolnega Boga in v to, da sam Bog podpira sicer nepopolnega predstavnika človeških osebkov, Donalda Trumpa, ki zastopa na Zemlji božji red. Ali kot beremo v današnjem (12. oktober 2019) The Guardian. Trump je res prase, toda dejstvo je, da ne zavija ničesar v celofan. Pove, kar misli, in prav to imamo radi.
 
Kaj imajo torej ljudje radi? Ljudje imajo radi, da nekdo pove, kar misli, če pove tisto, kar mislijo sami, le da ne upajo povedati na glas. Če pove to, kar sicer zares misli, ljudem pa ni všeč, kar misli in kar pove, čeprav pove, kar misli, ga zavrnejo. Torej ni pomembno, kaj govori, pomembno je le, da govori, kar mislijo sami.
 
Ali bi se kaj spremenilo, če bi te in podobne stavke dali na kup, zraven pa prilepili neko drugo ime: Adolf Hitler. Spremenilo se ne bi niti za kocino.