Ljudje smo pravkar organizirano in na predvidene načine vstopili v novo leto. Obetamo si več istega, kapitalistično proizvodnjo dobrin in blaga, gospodarsko rast in blaginjo za vse. V resnici pa ima svet pred seboj le še nekaj let, da naredi radikalno, korenito spremembo v načinu organiziranja življenja. Natančneje: ljudje imajo pred seboj nekaj let, če ne spremenijo svojega načina življenja na način, ki ga trenutno ne znajo niti misliti. Podnebne spremembe so namreč neusmiljene, zato je v novem letu patetično želeti si zdravja in sreče. Želeti bi si morali radikalne spremembe, zlasti v načinih porabljanja energije iz fosilnih goriv. Znanstveniki, ki opozarjajo na dramatične podnebne spremembe, so v glavnem konservativni, kar pomeni, da s svojimi napovedmi ne želijo vznemirjati ljudi. Toda ti bi morali biti vznemirjeni natanko zaradi tega! Napovedi namreč niso dovolj dramatične, ljudje, ki odločajo o naših usodah, pa nimajo dovolj interesov, da bi radikalno ukrepali. Namesto tega ukrepajo počasi in znotraj postavljenih okvirov, kar je daleč premalo, saj imajo interese, da vse raste. V Avstraliji, kjer so temperature pred koncem leta zelo rasle in dosegale nove rekorde ter bile tudi do 16 stopinj višje kot običajno, tako zadnji mesec protestirajo proti tako počasnemu ukrepanju celo osnovnošolci in najstniki, ki sporočajo vladi, da bodo ukrepali sami, če ne bo šlo drugače. Zdi se nekoliko naivno, toda natanko za to gre. Na drugem koncu sveta Noam Chomsky, ki je bil sedmega decembra star natanko devetdeset let, upravičeno govori, da je organizirano življenje ljudi, ki ga imenujemo civilizacija, v resni nevarnosti, da preprosto razpade, ker bodo podnebne katastrofe kratko malo prevelike, preobsežne in prehitre. Izkoriščanje vsega, značilno za kapitalistično proizvodnjo blaga, pa se bo nadaljevalo, saj v kapitalizmu tako rekoč ni prostora niti za majhne spremembe, kaj šele za radikalne ali korenite. Ne slepimo se: korenite spremembe so revolucija. Brez nje si lahko obetamo le nove abnormalnosti, če si lahko sposodim ta izraz, ki sem ga slišal poleti, ko so opisovali katastrofalne požare v Kaliforniji. Namesto korenitih revolucionarnih sprememb bomo dobili v novem letu nova črpališča nafte, saj ameriški predsednik Trump ne kaže nobenih znamenj, da bi sploh hotel slišati za podnebne spremembe, ki sploh ne obstajajo, če ga vprašate, ali pa so povsem naravne, kot rad reče, ko stoji pred kakšno kamero. Poleg nafte in novih premogovnikov bomo dobili tudi nove zidove za obrambo pred nesrečniki, ki bežijo po svetu; med njimi so tudi taki, ki jih upravičeno imenujemo ekološki prebežniki, saj bežijo pred posledicami podnebnih sprememb, zaradi katerih ne morejo več normalno živeti. To pa še ni vse.
Dobili bomo tudi nove milijarderje, ki se bodo razkazovali svetu in nagovarjali ljudi, naj sledijo svojim sanjam, da bodo morda še sami nekoč milijarderji. A tega nekoč preprosto ne bo.
0 Comments
Leave a Reply. |
AVTOR
Dušan Rutar razvija tradicijo, pod katero sta se najprej podpisala Platon in Aristotel, ko sta spoznavala, katera je temeljna dolžnost človeškega bitja na tem svetu. Arhiv
November 2020
Kategorije
|