Izvirna slovenska pravljica naj bi bila, glede na nova pričakovanja, zelo preprosta: negativni junaki so tujerodna invazivna vrsta, junak, ki jo premaga, živi v tradicionalni družini, obkrožen s svojo vrsto. Kekec naj bi tako po novem branil južno mejo na Kolpi – pred tujerodno invazivno vrsto, seveda. Zakaj naj bi bile nove pravljice v Sloveniji take? Ker so nekateri ljudje začeli povpraševati po njih, povprašujejo pa zato, ker vidijo v ilegalnih migracijah in multikulturalizmu grozečo nevarnost za Slovenijo. Nevarnosti so sicer povsem drugje, toda ključ je laže iskati pod lučjo kot pa tam, kjer smo ga zares izgubili. Ljudi, ki jih je strah in vidijo okoli sebe grozeče nevarnosti, je kajpak mogoče razumeti, če vsaj malo poznamo psihologijo. Zares se tako počutijo, to pa še ne pomeni, da moramo postati rasisti in se lotiti tega, kar so počeli nacisti. Tudi oni so namreč spreminjali stare zgodbe in jih posodabljali tako, da so ustrezale predstavam nacistov o čisti arijski rasi ter nečistih Judih, Slovanih in drugih nižjih rasah, ki jih je treba bodisi pobiti in zažgati bodisi spremeniti v sužnje. Njihovi poskusi so klavrno propadli, toda vedno znova se lahko ponovijo.
Ljudje so namreč bitja, ki zmorejo tudi zaplankanost, medsebojno sovraštvo in cel kup drugih stvari. Zmoremo pa tudi upor zoper tako ravnanje. Zmoremo se odločati za široka nova obzorja, ne za zaplankanost. V teh odločilnih časih je tako odločanje še zlasti pomembno, zaznamuje pa ga tudi razlika med filozofskim načinom razmišljanja in zaplankanim načinom. V čem je ključna razlika med filozofiranjem in vsakdanjim razmišljanjem? Da filozofirati pomeni spraševati se; Marx je bil tak filozof. Filozofija ne daje odgovorov na vprašanja. Postavlja pod vprašaj vprašanja, za katera se zdi, da so sicer na mestu in so dobra. Pod vprašaj postavlja celo svoje postavljanje vprašanj pod vprašaj. Zdravi razum tega ne dela, zato se ljudje navadno zanašajo na svoja mnenja in mnenja teh, ki jih imajo za avtoritete. Kdor se loteva filozofiranja, pa ne postavlja pod vprašaj le mnenj in avtoritet, saj postavlja pod vprašaj tudi samega sebe, lastno identiteto. Za filozofa nič ni tako, kot se spontano zdi, da je. Michel Foucault je zato upravičeno mislil skupaj revolucioniranje zgodovine in vnovično iznajdbo filozofije, spreminjanje samega sebe in življenje kot umetniško delo. Vse to je daleč od prepričanj nekaterih ljudi v Sloveniji, da je najbolje živeti v tradicionalni družini, obkrožen s svojo vrsto. Vendar pa je aktualnost sodobnega časa taka, da moramo razmišljati predvsem o nekaterih drugih zadevah. Prihodnost globalnega kapitalizma je namreč ujetnica železnih zakonitosti kapitalizma, kot jih je opisal Marx. Danes je razmišljanje o njih še pomembnejše, kot je bilo za časa, ko je Marx živel, poudarja David Harvey v knjigi z naslovom Marx, Capital, and the Madness of Economic Reason. Ljudje, ki imajo denar in dostop do kapitala, imajo zato vse več denarja in kapitala, revni ljudje ostajajo še naprej revni, zlasti pa nimajo dostopa do kapitala. Kapital sam po sebi ni egalitaren, kot je dokazal Marx, zato je povsem zgrešeno enako obravnavati neenake ljudi, ki niso neenaki, ker bi pripadali različnim rasam, saj obstaja ena sama, ampak so neenaki zaradi zakonitosti samega kapitalizma. Ena od zakonitosti je, da kapital kroži vse hitreje. Kdor ima dostop do njega, zato sodeluje v kroženju in ima možnosti, da dobiva več in več kapitala, denarja in premoženja. Kdor nima dostopa, ne sodeluje in ne more sodelovati, čeprav kaka drobtinica prileti tudi na njegovo mizo. Kaj se torej dogaja? Globalni kapitalizem je v resnih škripcih, toda ljudje z dostopom do kapitala imajo interes, da vse teče in raste kot doslej, zato vlagajo v oblikovanje novih življenjskih slogov ljudi; človeštvu grozi izumrtje zaradi podnebnih sprememb, ki se same od sebe ne bodo ustavile, ampak bodo vse večje; zaplankani ljudje pa bodo še naprej pošiljali najstniškega Kekca na južno mejo branit tradicionalne Slovence in Slovenke pred … Saj res, pred kom že?
0 Comments
Leave a Reply. |
AVTOR
Dušan Rutar razvija tradicijo, pod katero sta se najprej podpisala Platon in Aristotel, ko sta spoznavala, katera je temeljna dolžnost človeškega bitja na tem svetu. Arhiv
February 2022
Kategorije
|