Nova kriza

Poraba javnega denarja bi morala zanimati vsakega državljana. Izjava je navidez inteligentna, v resnici pa je puhlica. Navaden državljan namreč niti pod razno ne more prtiti do objektivnih podatkov o porabi javnega denarja. Ni šans, pa če ga podatki o tem še tako močno zanimajo. Pa recimo, da ga vse to zares zanima. Logično konsistentno je, da se najprej pouči, kako deluje država, kako upravlja z denarjem, kako načrtuje prihodke in odhodke, kako deluje sodobno gospodarstvo. Po določenem času in številnih prebranih knjigah, analizah, poročilih, znanstvenih člankih in drugem ugotovi, da postajajo globalni dolgovi državljanov, podjetij in držav orjaški ter da predstavljajo resno grožnjo svetovnemu gospodarstvu, spozna pa tudi, da se dogaja še veliko drugih stvari, o katerih nikoli ne sliši ničesar, ker mediji o tem pač ne govorijo. Končno razume tudi napovedi uglednih strokovnjakov, da obstaja 70 % verjetnosti, da se, vsaj v ZDA, ki je motor globalnega gospodarstva, pojavi nova gospodarska kriza do poletja 2019. Čisto na koncu ugotovi, da ne more dojeti, zakaj se v Sloveniji povečuje zaplankanost, saj o ključnih zadevah eksistence državljanov tako rekoč ne obstajajo inteligentne razprave, povsod naokoli se valijo klišeji, puhlice, nesmiselni žargon, ljudje pa naj bi se tudi večno zabavali, se šli potrošnike, živeli naj bi zdravo, obenem pojedli velikanske količine rdečega in drugega mesa, zaradi česar je treba pobiti gigantsko veliko živali, o čemer sem že pisal, ker je tako pridobljeno meso pač treba pojesti, enako velja za pridelani alkohol, ki ga je treba popiti, nove droge, ki jih je treba preizkusiti, porabiti pa je treba tudi ogromne količine sladkorja, ki je povsod naokoli, tobaka in drugih rakotvornih molekul, ker so na voljo. Če nas opazujejo tuja bitja, si mislijo, da prav inteligentno vse skupaj zagotovo ni. Zakaj ni?

Človeška bitja smo izdelki evolucije – biološke in kulturne. Ni nas ustvaril On in sem nismo prileteli na asteroidu iz globin vesolja. Ko se razgledamo, zlahka ugotovimo tole.
 
Okoli nas živijo bitja, za katera je takisto poskrbela evolucija. Ta je izjemno inteligentna. Dennett ne pozabi vsakič opozoriti, da je pametnejša od ljudi. Ker je res.
 
Evolucija je neskončna množica testov inteligentnosti, ki jih živa bitja končno prestanejo ali pa jih ne, zato deluje naravna selekcija.
 
Najprej so na vrsti živa bitja, ki se pojavijo na tem svetu z vso vednostjo, ki jo potrebujejo za preživetje, to pa je tudi vsa vednost, ki jo bodo kadarkoli imela. So nadarjena, zmožna in opremljena za preživetje, kar pomeni, da bodo za časa svojega obstoja reševala probleme, ki so preizkus njihove inteligence. Ta živa bitja niso učenci in se ne učijo.
 
Druga na vrsti so živa bitja, ki bolj ali manj naključno generirajo nove oblike vedenja, zato bi lahko sklepali, da se učijo, vendar se ne. Šele naslednja vrsta živih bitij je zmožna pridobivati informacije iz krutega sveta, v katerem živijo, in jih uporabljati. Uporabljajo jih tako, da preverjajo hipoteze, ki lahko teste srečno prestanejo ali pa jih ne prestanejo, kar pomeni, da izginejo s tega sveta.

Najbolj razvita živa bitja so dobila skupni naziv po psihologu Richardu Gregoryju, ki je poudarjal pomen miselnih orodij za preživetje. Živa bitja jih lahko uporabljajo na poseben način, ki ga izraža potencialna inteligenca – izraz je Gregoryjev.
 
Med slednja živa bitja spadajo predvsem ljudje. Zaradi zmogljivih možganov so se sposobni učiti, sposobni so postavljati nove in nove hipoteze, jih preverjati ter na podlagi novih informacij spreminjati sebe in svoje okolje. Za tako delovanje so potrebni tudi zelo zmogljivi računalniki.
 
Ključna zmožnost najbolj razvitih živih bitij je zmožnost odkrivanja novega in razumevanja novega, ki ga spremlja tako imenovani aha! ali eureka! učinek. Razlika je pomembna: medtem ko metulju ni treba vedeti, da je metulj, in mu ni treba vedeti, kako se vesti v svojem okolju, kar pomeni, da je kompetenten in zmožen preživeti tudi brez take vednosti, pa dovolj razviti možgani omogočajo drugim živim bitjem metakognitivni vpogled v svoje okolje in razumevanje lastnih kompetenc.
 
Vsa živa bitja so kompetentna za preživetje v svojem okolju, le človek pa lastne kompetence tudi razume.
 
Zaradi metakognicije lahko ljudje razumejo sebe in svet okoli sebe, čeprav tako razumevanje ni nikoli absolutno. Zato imamo znanost, ki ves čas napreduje.
 
Zakaj ne bi znanosti bolj približevali mladim in vsem drugim ljudem, kot jim Cerkev približuje vraževerje? Ni dobrega razloga, da jim ne bi, obstaja pa veliko dobrih razlogov, da bi jim. A pomislite, s kakšno lahkotnostjo pritiskajo zastopniki NATA, češ da morajo države nameniti vsaj dva odstotka BDP-ja za orožje, ki je namenjeno ubijanju, metem ko je za znanost vselej dovolj razlogov, da je treba še malo počakati s povečevanjem denarja zanjo.
 
Zgolj ljudje smo zmožni raziskovati možne rešitve problemov, s katerimi se soočamo, postavljati nove hipoteze in jih preverjati, se učiti in razumeti, kako vse skupaj poteka. In le ljudje imamo zmožnosti za nadzor višjega reda nad lastnim početjem, se učiti iz lekcij in razvijati že tako dobro oblikovana miselna orodja, ki so tudi izdelek evolucije. 
 
Evolucija je torej zagotovo dobra za učenje. Le da se pri ljudeh rado zatakne, zato je okoli nas še vedno veliko vraževerja, njegovi zastopniki pa tudi dneve in noči delajo na tem, da bi vraževerje še bolj približali mladim. Pa ne le njim.
 
Naslednja gospodarska kriza je za vogalom. In z njo cela vrsta problemov, ki terjajo inteligentne rešitve, za katere lahko poskrbijo le inteligentna bitja, ki jih je evolucija opremila z zmožnostjo za učenje – in z zmožnostjo za zavračanje učenja.