Nevarne ideje in nova železna zavesa

Raziskovati življenje pomeni učiti se od njega. V tem smislu je življenje učitelj. Morda je celo najboljši učitelj, ker je odprto, nedokončano. Zavest o njem ga ne more zaobjeti v celoti, medtem ko učitelji navadno zgolj ponujajo ideje, ki jih imajo za svoje, branijo torej svoje paradigme, kot da bi jih bilo treba braniti, kot da jih kdo napada, obnašajo se kot trgovci, ki ponujajo svoje blago in ga pretirano hvalijo. Učenje je nekaj drugega kot trgovanje z idejami, branjenje svojega plemena in napadanje drugih, ki razmišljajo drugače. Pomeni spoznavanje in rabo spoznanega v prihodnosti, za bodočnost. Za nekaj dobrega, za idejo dobrega, ne za zlo. Mislim, da je v tem smislu Aristotelovo razmišljanje o naravi raziskovanja sveta in ideji dobrega še vedno sveže in koristno. In medtem ko se skušam učiti od življenja in razumeti univerzalno, se dogaja nekaj nezaslišanega. Pri tem ne mislim le na nizozemski članek z naslovom Je Slovenija začetek nove železne zavese? (Begint in Slovenië straks het nieuwe IJzeren Gordijn?). Tako nas očitno vidijo nekateri tujci.

Prav v teh dneh poročajo, da namerava pet azijskih držav, Kitajska, Indija, Indonezija, Japonska in Vietnam odpreti 600 novih rudnikov premoga! Ne morem verjeti, da to res berem (Jullian Ambrose, Five Asian countries account for 80 % of new coal power investme, The Guardian, 30. junij 2021).
 
Kaj pomeni odpiranje novih rudnikov premoga? Med drugim več energije za ljudi, kar je gotovo dobro, pomeni pa tudi večjo gospodarsko rast. Nikakor ne smemo pozabiti dodati, da pomeni tudi več ogljikovega dioksida v zraku, to pa obenem pomeni še več podnebnih katastrof.
 
Ni naključje, da v današnji številki časnika The Guardian zasledim tale članek: Canada is a warning: more and more of the world will soon be too hot for humans, Simon Lewis.
 
V naslovu članka jasno piše soon (kmalu). To ne pomeni leta 2100, ne pomeni niti leta 2050. Kmalu pomeni čez nekaj let, na primer do leta 2030.
 
V tej časovni perspektivi je pomembno še enkrat izpostaviti dejstvo, da je raziskava oziroma študija, narejena leta 1979, jasno dokazala, da bo raba fosilnih goriv v prihodnjih desetletjih povzročila dramatične spremembe v okolju. Danes vemo, da so se napovedi uresničile in se uresničujejo celo onkraj najbolj divjih predstav o takih dramatičnih spremembah.
 
Znanost pa je bila ves ta čas bolj ali manj ožigosana kot pretiravanje in nepotrebno kompliciranje. Zanikanje podnebnih spremembe je bilo velikansko, ukrepov za njihovo zajezitev malo ali nič.
Skoraj pol stoletja pozneje se dogaja isto. Rudnikov premoga bo več, rabe fosilnih goriv bo veliko, podnebne spremembe bodo ekstremne, veliko ljudi bo umrlo, škoda bo velikanska, stroške bodo izražali v bilijonih evrov.
 
Morda bo nastala tudi nova železna zavesa. In nekoč so bile sanje, da bo Slovenija druga Švica.