Ne bodite preveč sproščeni

Danes je na vrsti vseslovenska vstaja. Zares me zanima, kaj se bo zgodilo, vznemirjenje pred dogodkom nikakor ni majhno, čeprav so pričakovanja prizemljena, saj nisem prišel na ta svet šele včeraj zvečer. Prav v tem trenutku pa je mogoče in smiselno misliti zanimivo vzporednico. Ko fiziki raziskujejo svet, jih pogosto slišimo reči nekaj takega: Ne bodite preveč sproščeni. Tam je nekaj, kar lahko kaže na neskladje. Trudite se, poskusite to razumeti na običajne načine, vendar imejte odprte oči, da bi lahko prišlo do revolucije v fiziki. V vsakdanjem življenju ni čisto nič drugače. Ali kot je že davno tega spoznal Immanuel Kant: razmišljajte, o čemer hočete in kolikor dolgo hočete, a imejte pogum in povejte to na glas. Do revolucije bo zagotovo prišlo, kajti tam bodo vedno neskladja. Ljudje se nikoli ne bodo vedli tako moralno in etično, da se ne bi mogli še bolj; družba ne bo nikoli tako pravična, da se ne bi mogla preoblikovati tako, da bi postala pravičnejša. Moje izkušnje, ko se srečujem s hendikepom, potrjujejo zapisano. Kar je dobro za ljudi s posebnimi potrebami, kot jih še vedno imenujejo, ni dobro le zanje, temveč je dobro za čisto vsakega človeka: pravičnost, egalitarnost, solidarnost, vzajemni altruizem, skrb za drugega. Ranljive družbene skupine zato niso množice nekakšnih obrobnih, na rob družbenega dogajanja potisnjenih revežev, temveč so skupine ljudi, ki se morda bolj kakor drugi ljudje, prav zaradi vsakdanjih izkušenj izključevanja, poniževanja, zatiranja in brezbrižnosti, zavedajo, kako izjemno pomembni so univerzalni stebri skupnega življenja, ki jih predstavljajo zapisane besede. Ki niso samo besede, temveč so koncepti z dolgo zgodovino, tisočkrat premišljene ideje, ki se ne spreminjajo prav zato, ker so univerzalne. Kot take so naši svetilniki, stebri, ki stojijo na trdnih temeljih.

Ideje so sicer zares take, vsakdanje življenje pa je vedno bolj majavo in vedno bolj ogroženo. Najnovejša znanstvena poročila so zato vse zahtevnejša za razumevanje. V današnji številki časnika The Guardian berem: sedemnajst strokovnjakov, med njimi profesor Paul Ehrlich z univerze Stanford, avtor knjige The Population Bomb, in znanstveniki iz Mehike, Avstralije in ZDA pravijo, da je planet v veliko slabšem stanju, kot je doslej mislila večina ljudi – celo znanstveniki (Top scientists warn of 'ghastly future of mass extinction' and climate disruption, Phoebe Weston). Odzivi na znanstvena poročila so kljub vsemu pogosto brezbrižnost, vseenost, zanikanje in celo norčevanje, češ da znanstveniki nimajo pojma.
 
Ljudje vztrajajo pri svojih prepričanjih in mnenjih, za katera niti ne vedo, kako so jih usvojili in kaj pomenijo. Nad njihovimi glavami in za njihovimi hrbti se tako dogajajo spremembe, dogajajo se celo revolucije, ki jih kajpak vedno znova presenetijo.
 
Tudi v prihodnosti bo enako. Obseg groženj biosferi in vsem njenim življenjskim oblikam – vključno s človeštvom – je pravzaprav tako velik, da jih težko dojamejo celo dobro obveščeni strokovnjaki, pišejo v poročilu v Frontiers in Conservation Science, ki omenja več kot 150 študij, ki podrobno opisujejo glavne svetovne okoljske izzive (prav tam).
 
Kantov poziv ljudem in njegov odgovor na vprašanje o bistvu razsvetljenstva bo v luči zapisanega vse pomembnejši, če ga bodo ljudje sploh slišali in jemali resno. Morda ga kratko malo ne bodo, zaverovani vase in v svoja poslanstva na tem svetu, ki so bizarna: vse naj raste, nakopičiti je treba čim več premoženja in denarja, nagrabiti je treba čim več moči, položajev in treba je trošiti. Pojma nimamo, zakaj naj bi tako bilo, bi jih lahko parafraziral, toda v to verjamemo. Kot v cerkvi.