Najbolj hladno vreme v tem stoletju

Znanstveniki poročajo, da je bilo letošnje leto izjemno toplo, da je bilo poletje nadpovprečno vroče, da je podnebnih katastrof več in so hujše. Razmišljamo pa lahko tudi nekoliko drugače.

Svetovna zdravstvena organizacija poroča, da je v enem samem tednu v letošnjem septembru število okuženih s koronavirusom naraslo za skoraj dva milijona. Medtem ko nekateri ljudje še vedno dvomijo v obstoj smrtonosnega virusa, se število okuženih skokovito povečuje, pa je do zime še precej daleč; doslej je umrlo skoraj milijon ljudi.
 
Ljudje smo po naravi nagnjeni k tribalizmu. To preprosto pomeni, da zastopamo klan ali pleme, ki mu pripadamo. Lahko pripadamo fizičnemu ali simbolnemu ali imaginarnemu klanu, pomembno je, da pripadamo in da se borimo za svoje pleme. Borimo se kajpak proti drugim plemenom in jim skušamo dokazati, da je naše pleme boljše ali večvredno.
 
Ljudje zato sorazmerno težko razumejo, da že dolgo časa objektivno pripadamo enemu samemu plemenu, ki ga ogrožajo podnebne spremembe, v zadnjem letu pa tudi smrtonosni virus. Paradoks novega tribalizma je, da zaradi virusa ne smemo biti preveč skupaj ali preblizu, podnebne katastrofe pa so take, da se številni ljudje še vedno lahko tolažijo, da so tam daleč.
 
Kot simbolna bitja kljub vsemu pripadamo. In potrebujemo smernice. Lahko se obrnemo k starim modrecem in skušamo razumeti, zakaj je ljubezen do življenja prepletena z obupom, saj je nekje zadaj ves čas zavest, da smo končna in smrtna bitja. Kljub temu se lahko radostimo in razumemo, da je življenje, ki se ga naučimo živeti dobro, nekaj tako posebnega, da nam na koncu zmanjka besed, s katerimi bi ga dovolj dobro opisali.
 
Dobro življenje pa ne zajema le življenja ljudi, saj zajema tudi življenje vseh živih bitij. Kot zareza v razmišljanje o eksistencah je zato podatek, ki ga te dni navaja Greenpeace: živali, ki jih gojimo v Evropi za zakol, da bi jih nato pojedli, ustvarijo vsako leto več toplogrednih plinov kot vsi avtomobili skupaj.
 
Pripadniki plemena mesojedcev že na veliko protestirajo in trdijo, da bodo jedli meso še naprej, ker so se tako odločili. Trdijo, da imajo znanstvene argumente, zakaj je treba jesti meso, vendar jih nimajo. Samo zdi se jim, da jih imajo. Zgodba pa ima nadaljevanje.
 
Če hočemo rešiti vse živo pred uničujočimi podnebnimi spremembami, vključujoč sebe, morajo Kitajci in Avstralci in drugi nehati kopati premog. Tega seveda ne bodo naredili, ker je dobičkonosno. Morda bi lahko kaj naredili proizvajalci avtomobilov ali pa korporacije, ki nas oskrbujejo z nafto in zemeljskim plinom. Ne bodo, ker je to, kar delajo, dobičkonosno. Kaj pa živinorejci in poljedelci? Itak, da ne bodo storili ničesar, ker je to, kar delajo, preveč dobičkonosno, mi pa tudi ne bomo prenehali z uživanjem rdečega mesa. Krog se tako sklene. Zdi se, da ni nobenega izhoda. Ali pa se odmika tja v leto 2100.
 
Te dni so v Rusiji aretirali moža, ki je zatrjeval, da uteleša Jezusa Kristusa. Morda je imel dobro poslanstvo in je razumel naravo simbolnega poslanstva, ki bi nas rešilo, najverjetneje pa ga ni imel.
 
Nekateri znanstveniki tako predlagajo, da začnemo razmišljati o podnebnih spremembah drugače, kot smo navajeni. Namesto da ponavljamo, da je na primer ta in ta mesec doslej najtoplejši, bi morali reči, da je verjetno najhladnejši od vseh, ki bodo na vrsti do konca stoletja.
 
Če bi Čarovnik ta hip začaral svet, da ljudje ne bi več ustvarjali toplogrednih plinov, bi trajalo desetletja, preden bi se zares kaj poznalo. Oceani bi še naprej naraščali, podnebne katastrofe bi se vrstile, led na Antarktiki in Grenlandiji bi se talil, permafrost v Sibiriji, na Aljaski in v Kanadi takisto.  
 
Če se dvigne povprečna temperature za štiri stopinje Celzija, sistemi, ki tvorijo naš svet, kratko malo ne delujejo več. Potem je čisto vseeno, kateremu klanu kdo pripada, saj ne pripada več.