Na križišču

Cerkev se te dni močno zavzema, da bi bile trgovine ob nedeljah zaprte. Zdi se hvalevredno. A je manj hvalevredno, ko izvemo, zakaj tako razmišlja. Tako namreč razmišlja zato, ker njeni podaniki verjamejo, da bi morala biti nedelja namenjena religiji, odhajanju ljudi v cerkev in religioznemu življenju. Poglejmo, če se njihovo razmišljanje izide.

Nismo samo vsi v istem čolnu, temveč smo tudi popotniki. Hodimo po isti cesti, nekaj časa. Smo zgolj neskončno kratek utrinek v času, potem utonemo v pozabo. In v tem neskončno kratkem času se šopirimo in se zdimo sami sebi pomembni, čeprav nismo. Pravzaprav le sem in tja napoči trenutek, ko se lahko dotaknemo absolutnega. Taki trenutki so pomembni. Ne le za nas, temveč tudi za Drugega.
 
Absolutnega se lahko dotakne vsakdo, zato je povsem nesmiselno verjeti, da so taki trenutki rezervirani za ljudi, ki so na hierarhičnih lestvicah zgoraj. Ta so namreč zgolj po naključju, kratek čas, potem nič več.
 
Človek je zgolj človek. In čisto vsak človek je zgolj človek. Nihče ni več in nihče ni manj. Tako bi moralo biti. A ni. In še dolgo ne bo.
 
Dokler bo živel na svetu en sam človek, ki ga bodo hoteli izključiti, češ da je manj vreden, da je pogrešljiv, nihče ne bi smel oditi zvečer mirno počivat. En sam mlad človek, ki uporablja invalidski voziček, je dovolj, da protestiramo, če ga delodajalec oholo zavrne, češ da je invalid in da ni zmožen za delo. Kaj šele, če jih je milijon.
 
Neoliberalni kapitalizem nima nobene resne zveze z liberalnostjo. Še manj je ima z libertarnostjo. Človek, ki dojame naravo liberalnosti in libertarnosti, ne gre nikoli v posteljo, ne da bi se vsaj enkrat vprašal, kaj je dobro za vse ljudi. To je človek, ki takoj zavrne idejo o tem, kar je dobro zgolj zanj, za enega samega človeka ali za peščico.
 
Na oblasti bi morali biti samo taki ljudje. To bi bili ljudje, ki bi bili plačani, da nenehno razmišljajo, kaj je dobro za vse ljudi. Ki nenehno razmišljajo o univerzalnem in absolutnem. In stari dobri Platon je imel prav, ko je namignil, da ne bi bilo slabo, če bi prebrali kako filozofsko knjigo.
 
Oblastnik, ki je prebral vsaj eno dobro filozofsko knjigo in jo tudi dojel, je za denar, za dobičke in za ljudi. A na križišču, kjer se je treba odločati, daje prednost ljudem pred denarjem in dobičkom. 
 
Zardi mene lahko hodi tudi v cerkev. Na primer ob nedeljah. In nedelja je lahko namenjena duhovnemu življenju. Sem zelo za. Le poglejmo najprej, kaj to pomeni.
 
Nedelja, namenjena duhovnemu življenju, bi bila lahko dan v tednu, ko bi ljudje brali svete in druge knjige ter se učili iz njih. Lahko bi brali in skušali globoko dojeti, kar je zastopal in zagovarjal Jezus Kristus.
 
Zastopal in zagovarjal je namreč tole.
 
Življenje je vrednejše od denarja in stvari, predmetov, blaga. Zastopanje življenja naj bo nenasilno, ljudje naj se naučijo biti strpni, tolerantni in demokratični. Delajo naj za dobro vseh ljudi, ne le zase in za bližnje. Njihov cilj naj bodo blagostanje vseh ljudi, ne le elite, duhovna rast vseh ljudi, dostop do kapitala za vse, ne le za premožne in bogate.