Moški so odveč

Moški so postali povsem odveč. Kako lahko trdim kaj tako šokantnega in nezaslišanega?

Analitična praksa že nekaj časa sama od sebe ponuja odgovor na zastavljeno vprašanje. V njej ženske vedno znova ugotavljajo, da pravih moških tako ali tako ni (več), ker so izginili neznano kam ali pa so se poženščili, kar pomeni, da za silo sicer so moški, a ne pravi. Nekatere ženske neposredno izjavljajo, da so moški potrebni kvečjemu kot osemenjevalci, kar zoper pomeni, da so tako rekoč odveč: oddajo seme, tega shranijo v semenski banki, ženske pa ga uporabijo po želji.
 
Moški pa so odveč tudi po drugi plati. Življenje v kapitalizmu se je namreč spremenilo tako, da se dandanes od ljudi pričakuje le še to, kar znajo na kakem seminarju na pamet povedati ekonomisti, ko zagovarjajo kapitalizem in skušajo motivirati ljudi: ljudje imajo potrebe, kapitalizem jih zadovoljuje, treba pa je tudi delati, saj blago za potrebe ne pade z neba. Logika je torej ekstremno preprosta: življenje = potrebe + zadovoljevanje potreb + delo. To je vse. Pika.
 
Kakšno zvezo ima to z moškimi? Vsakršno.
 
Za vse namreč poskrbijo ženske, zlasti Matere. Poskrbijo za Vse. Torej nič ne ostane, kar je logično. Pomislite na tipično Mamo, ki hoče poskrbeti za Vse. Saj tudi reče, da je njena dolžnost, da poskrbi za Vse. Možu tako ne ostane Nič.
 
Pogosto so možje zgolj zraven Mater. Tam stojijo in so tiho. Ali pa prikimavajo in se strinjajo z ženo oziroma z Mamo. Saj če nekdo poskrbi za Vse, je logično, da drugi nimajo nobenega dela več.
 
Figurativno lahko rečemo, da je sodobni kapitalizem Mati, ki poskrbi za Vse. Na primer tako, kot pravijo ekonomisti, ko trdijo, da Nevidna roka poskrbi za Vse, kar se dogaja na svobodnih trgih. V taki perspektivi je življenje neverjetno preprosta zadeva. Alain Badiou zato upravičeno ugotavlja, da je življenje, sestavljeno iz potrebe, dela in zadovoljevanja potreb, živalsko življenje. V živalskem svetu pa je pogosto tako, da je samec povsem odveč, ko odda seme samici, zato tudi izgine.
 
V človeškem svetu je lahko še preprosteje: samice oplodijo umetno. Poleg vsega je seveda popolnoma jasno, da moški ne morejo rojevati, kar pomeni, da je za nadaljevanje človeške vrste poskrbljeno. Zares se nenehno potrjuje, da ženske poskrbijo za Vse in da so moški odveč. Kolikokrat mi matere rečejo, da so nudile svojemu (sic!) otroku vse!
 
Zatakne se le, če ženske nočejo ali ne morejo imeti otrok, ampak to sedaj še ni realna možnost. O njej razmišljajo umetniki, zato je na primer nastala trpka serija The Handmaid's Tale, v kateri dekle ali dekline rojevajo namesto pripadnic elite, ki ne morejo rojevati. O neki drugi možnosti, da se otroci ne rojevajo več, pa je že pred časom razmišljal film Children of Men. Če bi se torej lotili takega razmišljanja še enkrat, bi prišli do sklepa, da človeštvo nima prihodnosti, če se ženske odločijo, da nimajo otrok. V takem primeru celo moški ne bi mogli storiti ničesar, tudi če ne bi bili odveč. Kaj se torej dogaja?
 
Film Children of Men je postavljen v leto 2027, toda takrat že mineva 18 let od rojstva zadnjega otroka. Torej se je vse skupaj prelomilo leta 2009, leta, ki je že zdavnaj za nami.
 
Bojim se, kaj se bo dogajalo v prihodnosti, na primer do leta 2026, kajti vse v filmu Children of Men izgleda kot danes, le da so ljudje do konca utrujeni, izmučeni, ujeti v koordinatah nesmisla, absurdnosti, nasilja in brezizhodnosti. In najslabše, kar vidimo, je tole: ljudi ne ogrožajo čudni stvori iz vesolja, ogrožajo se sami.
 
Ob koncu filma ostane le še vprašanje. Ali nas bo sploh kdo pogrešal, če izginemo s tega planeta? Ne le moški, ampak vsi skupaj.