Marx za 21. stoletje

Na vsak način je treba reševati poletno turistično sezono in gospodarstvo nasploh, nam pripovedujejo iz dneva v dan, čeprav je to, gledano iz določenega zornega kota, že popolnoma jasno. Virus je sicer še vedno tu, toda dobički so pomembnejši. Delo je izgubilo že več deset milijonov ljudi; samo v ZDA več kot 30 milijonov. Torej je treba pohiteti. Ljudje, ki se bodo vrnili na delo, ker je treba zagnati gospodarstvo, bodo zagotovo širili virus, poleg tega pa je dejstvo, da so nekateri od njih že sedaj rizični, kot se reče, ker niso povsem zdravi. Cepiva še dolgo ne bo, to pa pomeni, da nekatere delavce v bližnji prihodnosti zagotovo čaka bolezen, nekatere tudi smrt.

Obstaja drugačen način razmišljanja o prihodnosti, ki pa ga v teh dneh in teh krajih zaman iščete z lučjo pri belem dnevu.
 
Mnogo bolj kot zagon gospodarstva namreč potrebujemo nove načine skupnega življenja, nove oblike solidarnosti, medsebojne pomoči, egalitarnosti in demokracije. Potrebujemo pa tudi nove tečaje, izobraževalne oblike, seminarje, na katerih se bodo ljudje poučili o Marxu. Zakaj ravno o njem?
 
Marx za 21. stoletje pomeni izobraževanje o tem, kako korporacije na različnih koncih sveta vlagajo velikanske količine denarja v dobičkonosne projekte, med katerimi so tudi agrikulturni. To pomeni spreminjanje naravnega okolja, kmetijskih površin in življenja živali, na primer čebel, na način, ki nasprotuje že zdravemu razumu, kaj šele znanstvenemu.
 
Globalizacija pomeni med drugim tudi to, da se virus, ko se pojavi na enem koncu sveta, v nekaj dneh razširi po vsem svetu. Milijarderji kupujejo varne kraje, se selijo na jahte sredi oceanov in se zaščitijo, medtem ko so drugi ljudje, zlasti revni delavci, izpostavljeni.
 
Izpostavljeni bodo tudi v bodoče.
 
Marx na tej točki razmišljanja ni sinonim za človeka, ki hoče uničiti državo in uresničiti centralno planiranje ter totalitarizem sovjetskega tipa. Daleč od tega. Marx je sinonim za zdrav razum, za človeka, ki racionalno razmišlja o svetu in vidi bedo, mizerijo delavcev, neracionalnosti kapitalistične mašinerije ter orjaške razlike med revnimi in bogatimi ljudmi. Vse to nima nobene zveze s totalitarnostjo.
 
Marx ni ekonomist, zato pa poglobljeno študira Hegla in mu je jasno, kako kapitalistična mašinerija prevladuje in vlada ljudem; je humanistično izobražen človek, ki daje prednost ljudem pred dobički. Ekonomisti danes z matematičnimi modeli napovedujejo učinke delovanja ekonomskih mehanizmov in procesov, toda s tem še ne pojasnijo, kako se odzivajo človeški osebki, kaj imajo med seboj in česar zaradi prevlade mašinerije ne morejo imeti, je pa vredno, da bi imeli.
 
Marx bolje kot mnogi drugi avtorji ve, da so ljudje družbena in duhovna bitja. Kot socialni filozof dobro razume, da kapitalistični stroj z nenehnim spreminjanjem sebe spreminja tudi ljudi in občestva. Spreminja naše doživljanje sveta, razmišljanje o njem, odzivanje nanj, in sicer tako dramatično, tako hitro in tako radikalno, da so ljudje v glavnem nemočni, da bi živeli tako, kot si zares želijo. Ni čudno, da kanadski avtor Gavin Walker spiše knjigo z naslovom Sublimna perverzija kapitala (Duke University, 2016); knjigo lahko beremo kot branje Marxovega Kapitala, ki razkriva sublimno perverzijo kapitala, ali pa kot analizo perverzije kapitala, ki se ne širi le po Evropi in Ameriki, temveč po vsem svetu, za seboj pa pušča opustošenje.
 
Novi koronavirus dopolnjuje zapisano. Delavci se še bolj kot sicer bojijo, da bodo že kmalu nezaposleni, medtem ko jih oblast miri ter obljublja gospodarsko rast, kar pomeni le še več neracionalnosti in perverzije kapitala.
 
Zato pa je razumno, da sledi pandemiji globalna recesija, ki jo bodo spremljale gigantske podnebne katastrofe. Marx dobro ve, da bo tako, toda tamle zunaj je še vse preveč ljudi, ki nimajo ušes za njegove besede.