Število okuženih ljudi s smrtonosnim koronavirusom narašča iz dneva v dan, okuženih je že več kot trideset tisoč ljudi, zaradi tega je prizadeto celo kitajsko gospodarstvo, ki je po obsegu orjaško; znanstveniki poročajo te dni, da se število čmrljev v Evropi in Severni Ameriki dramatično znižuje zaradi vročine oziroma zaradi podnebnih sprememb; podnebne spremembe so vse večje, katastrofalnih dogodkov bo vse več – vročinski val v Evropi na začetku letošnjega februarja je prinesel temperature, ki so dosegale tudi 27 stopinj Celzija; na Antarktiki so te dni izmerili nov rekord: 18.3C; na velikanske in več mesecev trajajoče požare v Avstraliji so se tamkajšnji politiki odzivali predvsem z zanikanjem povezav med požari in podnebnimi spremembami; ameriški predsednik je oproščen vseh obtožb in je bolj priljubljen, kot je bil kadarkoli. Kaj se dogaja? V resnici se na tem planetu dogajajo dramatične spremembe; pomembno je, da so vsem na očeh, a jih številni ljudje ne vidijo. Temeljna mantra je kristalno čista in zelo jasna: gospodarstvo se ne sme za nobeno ceno ustaviti, BDP mora nenehno rasti. In obstaja preprosta rešitev za zaustavitev podnebnih sprememb – pokurimo še več fosilnih goriv, da bo gospodarstvo cvetelo, obenem pa bodo ljudje iznašli tehnologije za preprečitev kataklizme. Za ljudi ni treba preveč skrbeti, saj se bodo prilagodili spremembam, kot so se že velikokrat. Dogaja pa se še nekaj drugega.
V politiki je zares pomembna zgolj oblast, tekma za oblast, vse drugo je nepomemben drobiž za množice. Ameriški predsednik je pred štirimi leti postal junak navadnih ljudi, ker razume zgoraj zapisano. Navadni ljudje so namreč sleherniki z vsakdanjo izkušnjo, ki jo izvrstno izrišeta besedi neslišani in nepovezani. Trump je dal glas neslišanim, zato ga imajo radi še danes, ker pove na glas, kar bi povedali tudi sami, pa ne upajo, ali pa povedo, pa jih nihče ne sliši. Sedaj so slišani in občutek, da si slišan, je tako dober! Še bolj zanimivo je razmišljati o nepovezanosti ljudi. Trump namreč ni le gromoglasen in oblastiželjen človek, ki z robato navadno vsakdanjo govorico sporoča ljudem, da je na njihovi strani, da je z njimi, temveč je tudi človek, ki jim s svojim neotesanim nastopanjem in necenzuriranim delovanjem omogoča občutek, da so navadni ljudje nenadoma zelo povezani, kot sta na primer povezana vola, ko jima nadenejo jarem; to je lesena vprežna naprava, ki omogoča, da hodita živali sočasno v isti smeri. Jarem v tem primeru ni nekaj, kar tišči in žuli, ni nekaj, česar bi se ljudje radi znebili. Prav nasprotno! Še naprej hočejo skupaj hoditi v isti smeri. Zakaj se torej ne bi radi znebili jarma? Samodejni refleks je namreč pri roki: samo jarma ne! Sedaj je drugače. Ljudje imajo namreč močno potrebo po novi pristnosti, novi avtentičnosti gospodarjev in oblastnikov. Do vrha so siti polikanih politikov, ki so kakor blagovne znamke, voditeljev, oblastnikov, ki uporabljajo puhlice, politično korektni govor, žargon, novorek in klišeje ter skrbijo zlasti zase in za svoje žepe. Ljudje hočejo biti slišani in hočejo, da govori oblast njihov jezik, da jim daje vedeti, da dela zanje. Trump dela natanko to, zato ga ne bodo odpoklicali, zato je še bolj priljubljen, ker ljudje dobro vedo, da smo vsi grešniki in da je treba znati odpuščati. Gospodarjem zato odpuščajo, če govorijo njihov jezik, če je čutiti, da sicer vladajo nad njimi, da urejajo njihova življenja, da narekujejo ritem njihovih življenj in da so obenem tudi na njihovi strani, karkoli že to pomeni. Ljudje resnično lahko nadvse ljubijo svoje gospodarje in ti so v devetih nebesih, če znajo delati, kar ljudje ljubijo. Trump zato ni nor, ni kognitivno omejen, ni neumen, ni zblojen; celo če bi bil dokazano vse to, ne bi bilo pomembno. Resnica pa je tako ali tako ravno nasprotna. Je racionalen, spreten govorec, pretkan in preračunljiv prostak, slehernik z ulice, ki govori, kar mu pride na misel, kot bi bil v petek zvečer za šankom v zakotnem baru, obenem pa daje vtis, da je samozavesten, nezlomljiv, trden kot granit in pokončen človek, ki je obenem tudi grešnik, a saj smo vsi in je vsakdo od nas.
1 Comment
Delavec
2/8/2020 08:53:00 am
Voli v jarmih torej volijo vole. To je pot v zaslužen propad. Ampak jaz si s takimi debili nočem deliti tega planeta. Ko se bo začelo zares in bo košek kruha dosegel ceno trohodnega menija v restavraciji, ali pa še več, so lahko prvi na listi za stradanje in izginotje iz življenja. Bomo videli kakšna mnenja bodo krožila takrat.
Reply
Leave a Reply. |
AVTOR
Dušan Rutar razvija tradicijo, pod katero sta se najprej podpisala Platon in Aristotel, ko sta spoznavala, katera je temeljna dolžnost človeškega bitja na tem svetu. Arhiv
February 2022
Kategorije
|