Krave, metan in druge neresnosti

Ljudje smo nagnjeni ne le k lenobi, temveč tudi k zmanjševanju nevarnosti, zanikanju in tajbi realnosti, kakršna je v resnici. Če je le mogoče, včasih naredimo vse, da se ne bi bilo treba premakniti, zato vraževerje kot gospodarska panoga uspeva in bo uspevalo še naprej; to ja gotovo dobro za rast BDP-ja, ni pa produktivna dejavnost. Vprašanje je tudi, koliko časa sploh še lahko uspeva. Naj v luči tega vprašanja na kratko komentiram en objektivni podatek in eno objektivno izjavo.

Prvič – objektivni podatek. Noben resen znanstvenik ni nikoli trdil, da so za podnebne spremembe krive krave; lahko bi bili kajpak tudi biki. Še manj je kdo trdil, da proizvedejo veliko metana; nekaj seveda ga. So pa zadnje meritve, ki jih opravljajo najbolj precizne naprave na satelitih, te dni postregle s podatki, ki so zaskrbljujoči, če resno jemljete podnebne spremembe in se ne sprenevedate. Podatki so tako ali tako skrb zbujajoči že dolgo časa, sedaj pa so še bolj. Obstaja namreč aktualna nevarnost. Objektivna dejstva so prepričljiva in o njih ni mogoče kar dvomiti; mogoče jih je kajpak zanikati, a ne zlahka. Satelit MetOp-1 je tako posredoval podatek, da je drugega januarja letos količina metana dosegla 2670 molekul na milijardo molekul. In ta metan ni prišel iz riti krav ali bikov, da ne bo kakega nesporazuma. Daleč največje količine metana namreč prihajajo s področja, ki se s kratico imenuje ESAS (East Siberian Arctic Shelf) ali vzhodnosibirska arktična polica. In zakaj se to dogaja? Zaradi segrevanja.
 
Droben dodatek. Če hočete zares luksuzno potovati po svetu, pozabite na križarjenja. Obnašajte se kot elita, ki je te dni najela Boeing 757 in začela potovanje okoli planeta, ki bo trajalo 24 dni. Itinerarij? Zelo na hitro naj omenim le nekaj postaj: plaža Copacabana, otočje Galápagos, ogled gorskih goril v Ruandi. Cena? Drobiž, če ste elita: 118.000 britanskih funtov. V zrak pri tem odroma 13 ton ogljikovega dioksida po osebi in ker je oseb petdeset, je vse skupaj 650 ton.
 
Drugič – objektivna izjava. Te dni je imela v Washingtonu govor na Peterson Institute of International Economics Kristalina Georgieva. Gospa je sicer ekonomistka po poklicu, zaseda pa položaj direktorice IMF ali Mednarodnega denarnega sklada. V svojem govoru je navedla raziskavo, ki so jo opravili za sklad.
 
Njena izjava, ki predstavlja skupni imenovalec raziskave, je objektivno tale: social unrest and financial market volatility (družbeni nemiri in nepredvidljive spremembe na denarnih trgih). V bližnji prihodnosti torej lahko računamo na spremembe, ki lahko vodijo v to, kar imenuje ista gospa another massive financial disaster that we last experienced during the Great Depression (še ena denarna katastrofa, kakršno smo zadnjič doživeli v času velike depresije).
 
Zato pa je manj nepredvidljivosti na področju podnebnih sprememb. El Niño lahko v letu 2020 sproži velikanske količine metana, ki so trenutno še na dnu Arktičnega oceana. Krave zopet nimajo nič s tem in biki takisto ne. Poleg tega ni posebne negotovosti pri ugotavljanju, kako hitro se bo segreval Arktični ocean in kako hitro bo izginjal led, ki bi tam sicer moral biti.
 
Ko poleti ne bo več ledu na Arktiki, se bo morje segrevalo zelo hitro. In kdaj se bo to zgodilo? Skoraj zagotovo prej kot v desetih letih; pozabite na mantre, kaj vse bo država naredila do leta 2040 ali 2050. In še en objektivni podatek. Zaradi popolnega izginotja ledu se bo povečala količina energije na planetu za 0.71 W/m2 (a global radiative heating), glede na leto 1979. Ali drugače rečeno: enak učinek ima tisoč milijard ton ogljikovega dioksida.
 
Je to veliko? Raje spakirajte kovčke.