Karl Marx za svobodno življenje

Karl Marx je nekoč zapisal, da je razumno verjeti v prehod od nujnosti k svobodi, natančneje, od življenja v nujnosti k življenju v svobodi. Optimizem volje in praktična inteligenca v povezavi z razumnim optimizmom so močna miselna orodja za razumevanje, ki nam pove, da je Marxovo razmišljanje na mestu, da je vredno vnovičnega razmisleka. Živimo namreč na prelomnici, zato se stari časi poslavljajo in se rojevajo obzorja novih. Možna so kajpak tudi zgrešena, napačna upanja in možne so poteze, ki so na prvi, populistični pogled všečne, dolgoročno pa uničujoče. Nedavno umrla pesnica in politična aktivistka Diane di Prima bi nemara dodala: tudi najrevnejši med nami se bodo morali odreči nečemu, da bodo živeli svobodno. V luči usposabljanja, bilo je v letih, ko sem šele odkrival teorijo subjekta in počasi spoznaval, kaj pomeni biti subjekt, zakaj sploh govoriti o njem, želim pristaviti svoj lonček. Resnično sem namreč prepričan, da je mogoče izkusiti stanje brez identitete, subjekt je natanko to, stanje, v katerem se človek ne sprašuje, kakšna je njegova prava notranja narava, kakšen je njegov resnični, pravi, nepokvarjeni jaz ali ego. Subjekt je prazen po naravi, zato je tudi ponižen in skromen. Zlasti pa je odprt do izkušenj. Da, tudi do težkih izkušenj, ostrih izkušenj, zahtevnih preizkušenj. Nobene narave nima, nobene vsebine nima, zato je odprt do različnih vsebin. Natanko zato ga ne vznemirja, da je nekdo temnopolt, drugi gej in tretji transsvestit. Ne moti ga, da so ljudje hedikepirani, ker ve, da je prvi med njimi. Hendikepiran je, ker nima identitete, ker je odprt in ranljiv, ker je že bil ranjen in ve, da bo v prihodnosti ranjen še večkrat. Subjekt je brez narave, ni naravno bitje, kot so naravne ribe v vodi in živali v gozdu. Ker je odprt, je kakor ptica pod nebom. In bistveno: razume, ker jo je globoko dojel, naravo etičnosti, tistega neverjetno zahtevnega kategoričnega imperativa, kot ga je poimenoval Immanuel Kant, ta veliki redoljub.  

Karl Marx je prepoznal pravo naravo vladajočega družbenega razreda, kdorkoli ga že tvori. Vedel je, da deluje kot čarovnik, ki ne nadzoruje zloveščih spodnjih sil, obenem pa uživa v razkošju, ki ga omogočajo. Ali kot je zapisal Andy Merrifield v knjigi z naslovom Marx, Dead and Alive: Reading Capital in Precarious Times, ki je pravkar izšla pri Monthly Review Press: danes, v dobi, ki je rodila Donalda Trumpa in Borisa Johnsona, v naši družbi še nikoli ni vladalo toliko čarovniških trikov, s spletkami in z zarotami, lažnimi novicami in neskončnimi hitropoteznimi prevarami iz ekonomske in politične roke.
 
Natanko v takih časih je Karl Marx pomembnejši, kot je bil kadarkoli. Kot rečeno: za vnovično premišljevanje, kako iz območja nujnosti v polje svobode.