Kar je na vrsti

Narod ni glup, enako ne moremo reči, da je oblast glupa, to so zgolj nesmiselne žaljivke, med katere sodi tudi ona o feministkah, socialnih delavcih in socialnih delavkah, pa vendar se vedno znova dogajajo nekatere glupe zadeve, ki jemljejo voljo do življenja. Kako je to mogoče? Mogoče je, ker celo povsem razumna dejanja in dobro premišljene ideje ne vodijo vselej k razumnim ciljem in ne sprožajo nujno dobrih učinkov. Na podlagi tega sicer starega spoznanja lahko sklepamo takole.

Na žalost je tako, da ste lahko skoraj prepričani, da deluje oblast na poseben način. Deluje tako, da vam iz dneva v dan pripoveduje o stvareh in zadevah, ki so daleč od resnice. Politika sicer ni znanost, je pa procedura resnice. Ujeta je v začarane kroge oblasti, denarja, moči, dobičkov, oholosti, nadutosti, pohlepa, žargona, novoreka, sprenevedanja in nasilja, iz katerega sicer lahko izstopi, ni pa nujno, da se to zgodi pogosto. Ko torej poslušate oblastni govor, ste lahko prepričani, da svet ravno ni tak, kot vam govorijo. Vselej je potrebna dekonstrukcija takega govora, v teh časih pa so še bolj kakor sicer potrebne alternative. Potrebni so alternativni govori, potrebne so nove oblike skupnega delovanja državljanov. Zakaj?
 
Razlogov je kar nekaj.
 
Prvič. Dolgove, ki nastajajo prav zdaj, bo treba vračati, ker je vračanje v naravi dolgov. Inflacija bo precejšnja, ljudje bodo ob znaten del prihrankov. Rezi bodo obsežni, zategovanja pasu bo veliko. Potrošnja dobrin se bo zmanjšala. Ker se bo zmanjšala, se bodo zmanjšali tudi prihodki njihovih proizvajalcev. Vse to je stvar preproste osnovnošolske matematike, pa vendar o vsem tem molčijo kot grob.
 
Drugič. Pandemija bo trajala še kar nekaj časa. Ni res, da bo virus preprosto odšel proč; v resnici bosta jesen in zima raj za njegovo širjenje. Še vedno bo torej tu in nastal bo ekonomski drugi val (economic second wave), kot ga imenuje Paul Krugman v današnjem prispevku za časnik The New York Times naslovom Coming Next: The Greater Recession. Ta šok, dodaja avtor, bo generiral samega sebe (will be entirely self-generated). Za številne ljudi bo šok velik in sprožal bo dramatične posledice. Tudi o tem ne govorijo.
 
Tretjič. Znanstveniki ugotavljajo, da bodo podnebne spremembe v bližnji prihodnosti postregle z novimi katastrofami, kot so suše v osrednji Evropi, najverjetneje pa bo že letos napočil dogodek, ki ga imenujejo North Hole – to pomeni Arktični ocean brez ledu. Kurjenje fosilnih goriv se bo kajpak nadaljevalo, ker je dobičkonosno, metan bo v velikih količinah uhajal v ozračje, oceani se bodo še naprej segrevali in se povečevali, zato bodo priobalna naselja vse bolj ogrožena. O tem kdaj pa kdaj rečejo besedo ali dve, a dosti premalo.
 
Paul Krugman zaključi svoj prispevek s pomembno ugotovitvijo, ki naredi temne čase še temnejše. Če smo naivni, namreč verjamemo, da se oblastniki kot razumna bitja česa naučijo iz preteklih dogodkov in nato ustrezno spreminjajo svoje delovanje, da se bližajo lepši časi in da je svetleje. Tako naivno razmišljanje je tesno in dramatično prepleteno z začetno ugotovitvijo, da celo najbolj razumne rešitve problemov ne vodijo vselej v lepše čase.
 
Krugman zato reče nekaj drugega: In fact, not having learned anything from the last crisis almost seems to be a requirement for Republican economic advisers. V prostem prevodu: skoraj nujno je, da se republikanski ekonomski svetovalci ničesar ne naučijo iz preteklih kriz.
 
Skoraj nujno je za republikanske svetovalce, pa ne le zanje.