Kako spremeniti samega sebe

To bi bilo lahko tudi vprašanje, na katerega bi človek želel odgovoriti ali pa niti ne. Morda bi odgovoril, da se ne namerava spremeniti, da se je že dovolj spremenil, da se ne more spremeniti. Če pa bi se želel spremeniti, kot se želi spremeniti pacient v analitičnem procesu, bi bil lahko odgovor na zastavljeno vprašanje tale.

Filozofsko razmišljanje o naravi sveta nam pomaga do spoznanja, da se v svetu vedno znova zgodi nekaj, kar imenujemo dogodek. Tak dogodek je bil na primer maj '68, pa Descartesova izjava Mislim, torej sem in bog obstaja, prihod Jezusa Kristusa. Dogodek je za ljudi vselej šokanten, presenetljiv, nepredvidljiv, nepredviden, kajpak, nov. Možna sta dva temeljna odziva nanj. Posameznik se lahko odvrne od njega, kot da se ni zgodil, lahko pa ga skuša poimenovati.
 
Ko ga skuša poimenovati, nujno razmišlja o njem, saj ga drugače ne more poimenovati. Razmišljanje o dogodku je lahko tako, da je človeku vse bolj jasno, da postaja subjektivni del samega dogodka oziroma njegovih posledic v aktualnem svetu, kot bi rekel Alain Badiou. Od dogodka se ne oddaljuje, ne norčuje se iz njega, ne zanika ga, ne skuša ga utajiti.
 
Človek kot subjektivni del posledic dogodka se spreminja. Ne spreminja se tako, da si reče, da se bo spremenil po kakem protokolu ali po kaki metodi, ampak se spreminja že s tem, da resno jemlje posledice ali učinke dogodka, da torej razmišlja o njih in jih skuša dojeti.
 
Razmišljanje o dogodku že pomeni spreminjanje, je spreminjanje človeka in njegovega delovanja oziroma vedenja. Človek postaja del učinkov dogodka, ki prekinja siceršnji, ustaljeni dok dogodkov v svetu. Ni upravljalec z učinki dogodka, ampak je del učinkov. Njegov ego zato ni pomemben – pravzaprav je lahko celo ovira, breme, ki človeku onemogoča postati subjektivni del učinkov dogodka.
 
Človek, ki postaja subjektivni del učinkov objektivnega dogodka, postaja svoboden. Badiou ima zato prav, ko enači svobodo z disciplino. Zvesto sledenje učinkom dogodka terja disciplino, natanko v tem pa je tudi osvobajanje od prejšnjega načina življenja. Ponuja se namreč možnost za nov začetek.
 
Nov začetek ne pomeni, da se človek odslej odloča za modra srajco, ker se je pred tem vselej za kako drugo barvo. Daleč od tega. Pomeni povsem nov okvir, znotraj katerega se odloča; barva srajce preprosto ni več pomembna.
Petnajstega marca letos bo po vsem svetu potekal Global Climate Strike for Future. Vse skupaj se je začelo pred kratkim, ko se je neka najstnica, Greta Thunberg, preprosto odločila, da ob petkih ne bo hodila v šolo, ampak se bo vsak petek postavila pred švedski parlament in zahtevala od vlade, da naredi domačo nalogo, ki logično sledi podnebnemu globalnemu dogovoru, podpisanem v Parizu, konec leta 2015. Petnajstega marca 2019 bo ogromno mladih po vsem svetu terjalo od svojih vlad, da naredijo enako.
 
Tako se ne spreminja le sebe, tako nastaja kolektivni politični subjekt, tako se spreminja svet. Na začetku morda nerazumljiv filozofski žargon postane čez noč del postane vsakdanjega življenja navadnih ljudi in kapitalizem ne more biti več, kot je bil.