DNEVNIK MARKSISTIČNEGA PSIHOLOGA
  • Blog

Kako imeti rad

1/30/2021

11 Comments

 
Žena končno spozna drugega moškega; dovoli si ga spoznati. Med njo in možem je namreč že nekaj let ledena razpoka, zaradi katere trpi. Živita skupaj, toda ne pogovarjata se (več). Komunicirata o vsakdanjih zadevah, ki jih je treba narediti, to pa je tudi vse. Navzven je seveda videti vse v redu, ker skrbita za videze. Za sosede sta zato normalna soseda, kot so sicer ljudje sosedje drug drugemu. A videzi so premalo za uživanje sreče, premalo so celo za to, kar ljudje zelo potrebujemo, pogovor, premalo so za uživanje v erotiki, spolnosti in ljubezni. Če vse to odštejemo, ne ostane prav dosti. Pravzaprav ne ostane nič. Napoči trenutek, ko eden ali drugi ugotovi, da ostaja samo še nič. Ali ledena razpoka. V njej lahko vztrajata do bridkega konca ali pa se eden končno pravilno odloči.
Ko se vzpostavi ledena razpoka, odnosa ni več. Preprosto ugasne, kot ugasne ogenj. Dolgo časa zamira, nazadnje zamre. Tam je samo še pepel. Nobene iskre ni več, še žerjavice ni. Kjer je bila zaradi ognja toplota, je sedaj hlad.
 
Vsakdanje izkušnje ljudi lahko razumemo. Lahko razložimo dogajanje, procese, lahko odgovorimo, zakaj je na koncu hlad, zakaj ogenj ugasne. Kot lahko povemo, da ni nujno, da ugasne, da ga je mogoče ohranjati.
 
Morda je ugašanje ves čas že na delu, zato je naivno verjeti, da lahko odnos kar sam od sebe traja in traja. Ne more trajati, kot tudi ogenj ne more goreti celo večnost. Treba je skrbeti zanj.
 
Kako skrbimo za ogenj, da ne ugasne?
 
Najprej tako, da razmišljamo o njem in se o njem pogovarjamo. Ko razmišljamo, prepoznavamo nekonsistentnosti, odkrivamo bruna v lastnih očeh, spoznavamo, kako problematičen je lahko naš pogled na svet in vse, kar je v njem. Namesto da pričakujemo od drugega, da se bo spremenil po naših željah, drugi seveda z enako pravico isto pričakuje od nas, kar pomeni, da nemočni čakamo drug na drugega, se lotimo nečesa, kar je najprej povsem nerazumljivo.
 
Navajeni smo namreč razmišljati in verjeti, da je naš ego v središču našega sveta. Da se svet nekako vrti okoli nas. Potem spoznamo, da je to čista iluzija, da ego ni nikakršen center, da ni središče ničesar. To je velik udarec za naš narcizem.
 
Je pa ključni pogoj tega, kar je v naslovu pričujočega zapisa. Kdor namreč hoče imeti rad, ne more imeti sočasno svojega ega v središču. Drugega človeka ima rad šele, ko ego ni več v središču. V središču tako ali tako ni nikoli, saj se samo zdi, da je; to je čista iluzija, ki ne dovoli, da bi imeli koga radi.
 
Ko se odrečemo iluziji, imamo lahko radi drugega človeka. S tem ne postavljamo v središče njega ali njegovega jaza, kajpak, temveč se odrečemo ideji, da bi sploh kdo bil v središču. S tem naredimo prostor za ljubezen. Če je kaj v središču, če ima ta izraz sploh še kak pomen, potem je v središču ljubezen, ne pa moj ali tvoj ego.
 
Ko je v središču ljubezen, čutimo strast do ljubezni, ne le do drugega človeka. Ne čutimo strasti do njegovega ega, to prav gotovo drži, ne vem, čemu bi človek gojil strast do iluzij, čutimo pa strast do tega, kar intuitivno prepoznavamo v drugem človeku. To ni njegov ego, je pa nekaj drugega. Kot bi bil v drugem človeku – drugi.
 
Ko se naučimo, kako imeti rad drugega človeka, odkrivamo, da je v njem vselej nekaj, česar ne moremo do konca pojasniti.
 
In ni treba pojasniti. Da ga imamo radi, je čisto dovolj. Potem moramo le še vztrajati. In ogenj gori. Zaradi našega vztrajanja, ne sam od sebe.
 
Ko dojamemo, kaj pomeni imeti rad, do konca življenja čutimo dolg do tega srečanja; dolžnost, če smem reči.
11 Comments
Andrej
1/30/2021 07:44:35 am

Šele odrekanje iluzijam, lastnemu jazu, lastni identiteti, lastnim prepričanjem, naredi prostor za ljubezen.

Gospod ANONYMUS iskreno vam svetujem, da primerjate vaš zapis in to kar je zapisal Dr. Rutar.

''Obstaja zadeva, ki se imenuje ljubezen do svojega, "love of one's own". To je najbolj spontana, na nek način najlažja ljubezen, ki je ni tako lahko preseči za kako boljšo, sploh pa ne na kolektivni ravni.''

Reply
Anonymus
1/30/2021 09:05:11 am

Konfliktna razpoloženost vas vodi ustvarjanje slamnatih mož. Sicer pa starejši, ko sem, manj teže dajem govorjenju in pisanju o idealih in večjo težo temu, da se jih živi. Sčasoma šele vidiš kako zahtevno je to v resnici.

Reply
Andrej
1/30/2021 10:12:33 am

Se opravičuje za mojo napako. Napačno sem sklepal, da Dr. Rutarjev blog ponuja prostor za diskusijo. Prostor kjer se različne ideje malce spopadejo ne da bi se moral vedno znova opravičevati, da sem koga nehote užalil. Morate pa biti saj toliko iskreni in priznati da nisem ničasar kar ste trdili spodbijal, ampak sem le želel, da malo bolj precizno argumentirate svoje ideje.

Še enkrat se opravičujem. Obljubim, da vas bom naslednjič pustil pri miru.

Težko je vnaprej predvideti s kakšnimi bralci ima človek opravka.

Reply
Anonymus
1/30/2021 11:03:18 am

Prostor za diskusijo vsekakor je, a zgolj prostor garantira kvalitetno diskusijo približno toliko kot obstoj bazena garantira kvalitetnega plavalca. Kvalitetno diskutirata v resnici lahko samo dva človeka, ki sta se podredila nekim logičnim pravilom in omejitvam. Šele takrat se zares "spopadejo ideje", ne pa ljudje.

Brez tega vse skupaj zelo hitro zavije v slamnate može, ad hominem napade, v breme dokaza, ko od drugih kar zahtevamo, da naj nam nekaj dokažejo, v kvazi-opravičila, ki to sploh niso, ampak so izvajanje samoobrambe. In v prepričanje, da so drugi "preobčutljivi", ne pa da si sam tisti, ki se ni držal pravil diskutiranja. In tako naprej, seznam možnih stranpoti je res dolg.


Reply
Andrej
1/30/2021 02:43:19 pm

Hmmm.... kaj pa v primeru če da imaš malce hendikipiran (neobičajen) slog plavanja? Kaj če nekdo plava na čuden način? Mar ni potem potrebno pravila na novo premisliti ali se mora tudi ta drugačen slog prilagoditi starim pravilom?

Reply
Anonymus
1/31/2021 01:53:47 am

Če nekdo plava na čuden način, je najverjetneje slab plavalec. Logična pravila se arbitrarno ne prilagajajo, če bi se, ne bi bila vredna svojega imena.

Monika
2/3/2021 01:12:07 am

Če sem prav razumela bi po tej 'logiki', Jezus vsekakor obveljav za slabega sogovorca. Imel je precej čuden način plavanja – ljudem se je zdelo da špancira po vodi – in stalno uporabljal parabole nemesto pravilno zloženih sintaks. Tudi njegova življenjska pot ni ravno najbolj logična. Na koncu je pristal na križu, ker nekateri niso marali, da se je požvižgal na pravila.

Andrej J. Jug
2/18/2021 09:52:51 am

Če nekdo čudno plava, ne pomeni, da plava slabo. Slabo in dobro plavanje se v glavnem ocenjuje, ko tekmujejejo v plavanju. Kdor plava iz užitka in mu manjka kakšna okončina, pač ne more plavati ne-čudno. In kaj potem, če plava čudno? Ne razumem, čemu bi bilo to pomembno. Meni je pomembneje, s kom plavamo. Ne pa, kako.

Nada
1/31/2021 01:34:24 am

Meni pomeni zapis "Kako imeti rad" eno največjih resnic, kar sem jih prebrala na tem blogu... še vedno nisem povsem odvrgla iluzij in marsikaj težkega me še čaka...
Povedala bi še kaj več, ampak se vedno bojim, da bom izpadla glupo.

Reply
Andrej
1/31/2021 02:04:44 am

Po mojem mnenju, ni pomembno kdo in zakaj nekaj izreče. Bolj pomembne so same ideje. Torej poudarek bi moral biti na KAJ je izrečeno. V simbolnih svetovih so pomebnejše ideje in kadar se slučajno kdo ne strinja ali ima pomisleke o kakšno ideji, to ne bi smelo pomenti da ima neke škodoželjne namere proti tej osebi. Jaz sem lahko največji neumnež na svetu, kar pa še ne pomeni, da ne morem izreči ali zapisati kaj relevantnega. Tudi če ne razumem dobro tega kar sem izrekel, še vedno lahko te ideje vsebujejo nek naboj. Ločiti je treba ljudi od idej, ki jih zastopajo.

Reply
Učitelj
1/31/2021 02:18:54 am

"starejši, ko sem, manj teže dajem govorjenju in pisanju o idealih in večjo težo temu, da se jih živi"

V zadnjih desetletjih sem se definicij, teorij, idej, konceptov, predstav, analiz, idealov in kar je še takšnega, ki nenehno prihajajo iz strani mislecev, modrecev, terapevtov, analitikov, gurujev, svetovalcev, strokovnjakov, poznavalcev itd. že pošteno najedel.

Pokažite mi preprosto vso to globino v vaših današnjih vsakodnevnih odnosih: partnerstvo, otroci, starši, prijatelji, bližnjiki – pogovori, bližina, dotiki, pogledi ...

Vedno znova in znova spoznavam, kako pogosto je razkorak med naštetim osupljivo velik.

Reply



Leave a Reply.

    AVTOR

    Dušan Rutar razvija tradicijo, pod katero sta se najprej podpisala Platon in Aristotel, ko sta spoznavala, katera je temeljna dolžnost človeškega bitja na tem svetu.

    Arhiv

    February 2022
    January 2022
    December 2021
    November 2021
    October 2021
    September 2021
    August 2021
    July 2021
    June 2021
    May 2021
    April 2021
    March 2021
    February 2021
    January 2021
    December 2020
    November 2020
    October 2020
    September 2020
    August 2020
    July 2020
    June 2020
    May 2020
    April 2020
    March 2020
    February 2020
    January 2020
    December 2019
    November 2019
    October 2019
    September 2019
    August 2019
    July 2019
    June 2019
    May 2019
    April 2019
    March 2019
    February 2019
    January 2019
    December 2018
    November 2018
    October 2018
    September 2018
    August 2018
    July 2018
    June 2018
    May 2018

    Kategorije

    All

    RSS Feed

Powered by Create your own unique website with customizable templates.
  • Blog