Kako biti radikalen in kako spremeniti svet

Britanski zgodovinar in družbeni raziskovalec Eric Hobsbawm je napisal knjigo z naslovom Kako spremeniti svet: zgodbe o Marxu in marksizmu. Knjiga je izšla leta 2011, ko je imel mož 94 let. Ni bil torej najstnik in ni bil mladenič; ideje, kako spreminjati svet in kako ga spremeniti, imajo pogosto prav najstniki in mladi ljudje, medtem ko so stari prav tako pogosto zgolj pokroviteljski in umirjajo mlade, češ da se morajo čim prej znebiti utopičnih misli in romantičnih predstav o svetu. Zakaj bi potemtakem človek napisal knjigo o tem, kako spremeniti svet, pri skoraj stotih letih? Zakaj pa je ne bi? Svet je namreč dejansko treba spreminjati in spremeniti, saj je v njem preveč neenakosti in družbenih krivic. In morda se lahko trenutno vsi učimo od ameriškega predsednika. Joe Biden, tako je možu ime, bo letos novembra dopolnil 79 let. Torej jih bo imel naslednje leto 80. In prav zdaj spreminja svet na način, ki nam daje misliti. O njegovem delovanju je spisal dober komentar Jonathan Freedland; komentar ima naslov Joe Biden is giving left parties the world over a masterclass in how to use power (The Guardian, 26. marec 2021).

Ameriški predsednik je v svojem javnem nastopanju zmeren in spravljiv politik; o tem se lahko prepriča na svoje oči vsakdo. Deluje kot stari oče, ki dobro ve, da ni treba nikomur žugati, se z nikomer pričkati in dokazovati, kako se drugi večno v nečem motijo, nikomur kazati mišic, da ni treba kričati na ljudi in nenehno čivkati ter da si ni treba izmišljati političnih sloganov in jih vsak dan besno ponavljati. Ne, Joe Biden je človek, ki je preveč moder, da bi zapravljal čas s takim vedenjem in delovanjem, obenem pa je človek, ob katerem velja premisliti idejo radikalnosti in revolucionarnosti, kot jo je premislil Eric Hobsbawm.
 
Svet je namreč mogoče spreminjati, poleg tega pa ga je tudi treba, kot rečeno. Jonathan Freedland tako zapiše: Zares radikalen ni ognjeni podajalec revolucionarnih govorov ali avtor maksimalističnih manifestov. Pravi radikalec je tisti, ki osvoji moč in jo izkoristi za dobro. Biden je v dveh mesecih dosegel več, kot uspe doseči tistim, ki radi trobijo o svojem radikalizmu, v vsem življenju. In to je storil, ker razume, da je največje upanje moč.
 
Zveni nekoliko paradoksno in tudi je paradoksno. Upanje je moč in je oblast. Ni pričakovanje, kaj bo storil nekdo, na primer Bog, temveč je raba moči. A ne na način, na katerega so ljudje sicer vse preveč navajeni, ker bolj ali manj molče sprejemajo hierarhična družbena razmerja, gospostvo nad seboj in trdijo, da se pač ne da ničesar narediti, potem pa mirno prenašajo neracionalnosti oblastnikov in se še sami vedejo nerazumno, naučeni na nemoč.
 
Radikalna lekcija, ki jo daje levičarjem zmerni Joe Biden, je zlahka razumljiva, če dojamemo filozofsko lekcijo o človekovi zmožnosti, da postane moralni agens. Ni treba biti Kant ali Hegel, da bi to dojeli. Lekcija je tale.  
 
Človek je zmožen za refleksijo lastnega početja. To preprosto pomeni, da na nov način ovrednoti svoje vedenje, svoje želje in to, čemur daje v življenju prednost. Ko to naredi, dobro razume, da ne živi sam, da so okoli njega še drugi ljudje, s katerimi je tesno povezan. Dojame, da njegova edina motivacija v življenju ne more biti sledenje lastnim željam in potrebam, interesom in sanjam. Jasno mu postane, da jih lahko ovrednoti na novo, v drugačnem okviru, v katerem so vselej tudi drugi ljudje. Na kratko: bitje, zmožno za refleksijo svojega početja v krogu drugih ljudi, upošteva druge ljudi in njihovo blagostanje, ne le svojega; upošteva ga celo takrat, ko blagostanje drugih ljudi nima  hedonističnega vpliva nanj. Še bolj na kratko: bitje, zmožno za samorefleksijo, postane pristni moralni agens.
 
Ni treba, da Joe Biden zvečer v postelji prebira Kanta in Hegla, saj je dovolj, da naredi refleksijo svojega delovanja in dojame, da je moč ali oblast ne le mogoče uporabljati za dobro drugih ljudi, temveč jo je tudi treba, ker je taka vrhovna moralna zahteva.
 
Ni pa računati, da se bodo tudi vsi drugi politiki tega sveta naučili zapisane lekcije.